Informacije o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov po statističnih regijah
Gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu z Uredbo 1059/2003/ES o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (nuts), ki jo dopolnjujeta Uredba Komisije (EU) št. 1319/2013 z dne 9. decembra 2013 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) in Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot.
2021
Gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu z Uredbo 1059/2003/ES o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (nuts), ki jo dopolnjujeta Uredba Komisije (EU) št. 1319/2013 z dne 9. decembra 2013 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) in Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot.
pomurska regija, podravska regija, koroška regija, savinjska regija, zasavska regija, posavska regija, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska regija, gorenjska regija, primorsko-notranjska regija, goriška regija, obalno-kraška regija
2020
Gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu z Uredbo 1059/2003/ES o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (nuts), ki jo dopolnjujeta Uredba Komisije (EU) št. 1319/2013 z dne 9. decembra 2013 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) in Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot.
Pomurska regija, Podravska regija, Koroška regija, Savinjska regija, Zasavska regija, Posavska regija, Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska regija, Gorenjska regija, Primorsko-notranjska regija, Goriška regija, Obalno-kraška regija
2019
Gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu z Uredbo 1059/2003/ES o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (nuts), ki jo dopolnjujeta Uredba Komisije (EU) št. 1319/2013 z dne 9. decembra 2013 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) in Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot.
Pomurska regija, Podravska regija, Koroška regija, Savinjska regija, Zasavska regija, Posavska regija, Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska regija, Gorenjska regija, Primorsko-notranjska regija, Goriška regija, Obalno-kraška regija
2018
Gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu z Uredbo 1059/2003/ES o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (nuts), ki jo dopolnjujeta Uredba Komisije (EU) št. 1319/2013 z dne 9. decembra 2013 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) in Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot.
Pomurska regija, Podravska regija, Koroška regija, Savinjska regija, Zasavska regija, Posavska regija, Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska regija, Gorenjska regija, Primorsko-notranjska regija, Goriška regija, Obalno-kraška regija
2017
Gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu z Uredbo 1059/2003/ES o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (nuts), ki jo dopolnjujeta Uredba Komisije (EU) št. 1319/2013 z dne 9. decembra 2013 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) in Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot.
Pomurska regija, Podravska regija, Koroška regija, Savinjska regija, Zasavska regija, Posavska regija, Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska regija, Gorenjska regija, Primorsko-notranjska regija, Goriška regija, Obalno-kraška regija
2016
Gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu z Uredbo 1059/2003/ES o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (nuts), ki jo dopolnjujeta Uredba Komisije (EU) št. 1319/2013 z dne 9. decembra 2013 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) in Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot.
Pomurska regija, Podravska regija, Koroška regija, Savinjska regija, Zasavska regija, Posavska regija, Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska regija, Gorenjska regija, Primorsko-notranjska regija, Goriška regija, Obalno-kraška regija
2015
Gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu z Uredbo 1059/2003/ES o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS). To uredbo dopolnjuje Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot.
Uredba 1319/2013/ES z dne 9. decembra 2013 o spremembi prilog Uredbe 1059/2003/ES o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot uveljavlja spremembo:
- imen dveh statističnih regij: Notranjsko-kraška regija se preimenuje v Primorsko-notranjsko regijo, Spodnjeposavska regija pa se preimenuje v Posavsko regijo,
- meja štirih statističnih regij, in sicer Savinjske, Spodnjeposavske (Posavske), Osrednjeslovenske in Zasavske regije. Občini Radeče in Bistrica ob Sotli preideta iz Savinjske v Spodnjeposavsko (Posavsko) regijo, občina Litija pa iz Osrednjeslovenske v Zasavsko regijo.
Pomurska regija, Podravska regija, Koroška regija, Savinjska regija, Zasavska regija, Posavska regija, Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska regija, Gorenjska regija, Primorsko-notranjska regija, Goriška regija, Obalno-kraška regija
2014
Gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu z Uredbo 1059/2003/ES o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS). To uredbo dopolnjuje Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot.
Pomurska regija, Podravska regija, Koroška regija (družbe in zadruge), Koroška regija (s.p.), Savinjska regija (družbe in zadruge), Savinjska regija (s.p.), Zasavska regija, Spodnjeposavska regija (družbe in zadruge), Spodnjeposavska regija (s.p.), Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska regija (družbe in zadruge), Osrednjeslovenska regija (s.p.), Gorenjska regija, Notranjsko-kraška regija (družbe in zadruge), Notranjsko-kraška regija (s.p.), Goriška regija (družbe in zadruge), Goriška regija (s.p.), Obalno-kraška regija2013
Gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu z Uredbo 1059/2003/ES o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS). To uredbo dopolnjuje Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot.
Pomurska regija, Podravska regija, Koroška regija (družbe in zadruge), Koroška regija (s.p.), Savinjska regija (družbe in zadruge), Savinjska regija (s.p.), Spodnjeposavska regija (družbe in zadruge), Spodnjeposavska regija (s.p.), Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska regija (družbe in zadruge), Osrednjeslovenska regija (s.p.), Gorenjska regija, Notranjsko-kraška regija (družbe in zadruge), Notranjsko-kraška regija (s.p.), Goriška regija (družbe in zadruge), Goriška regija (s.p.), Obalno-kraška regija, Zasavska regija
2012
Gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu z Uredbo 1059/2003/ES o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS). To uredbo dopolnjuje Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot.
Pomurska regija, Podravska regija, Koroška regija (družbe in zadruge), Koroška regija (s.p.), Savinjska regija (družbe in zadruge), Savinjska regija (s.p.), Zasavska regija, Spodnjeposavska regija (družbe in zadruge), Spodnjeposavska regija (s.p.), Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska regija (družbe in zadruge), Osrednjeslovenska regija (s.p.), Gorenjska regija, Notranjsko-kraška regija (družbe in zadruge), Notranjsko-kraška regija (s.p.), Goriška regija (družbe in zadruge), Goriška regija (s.p.), Obalno-kraška regija
2011
Gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu z Uredbo 1059/2003/ES o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS). To uredbo dopolnjuje Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot.
Pomurska regija, Podravska regija, Koroška regija (družbe in zadruge), Koroška regija (s.p.), Savinjska regija (družbe), Savinjska regija (s.p.), Zasavska regija, Spodnjeposavska regija (dužbe in zadruge), Spodnjeposavska regija (s.p.), Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska regija (družbe in zadruge), Osrednjeslovenska regija (s.p.), Gorenjska regija, Notranjsko-kraška regija (družbe in zadruge), Notranjsko-kraška regija (s.p.), Goriška regija (družbe in zadruge), Goriška regija (s.p.), Obalno-kraška regija
2010
Pomurska regija, Podravska regija, Koroška regija (družbe in zadruge), Koroška regija (s.p.), Savinjska regija (družbe), Savinjska regija (s.p.), Jugovzhodna Slovenija, Zasavska regija, Spodnjeposavska regija (družbe), Spodnjeposavska regija (s.p.), Osrednjeslovenska regija (družbe in zadruge), Osrednjeslovenska regija (s.p.), Gorenjska regija, Notranjsko-kraška regija (družbe in zadruge), Notranjsko-kraška regija (s.p.), Goriška regija (družbe in zadruge), Goriška regija (s.p.), Obalno-kraška regija
2009
Pomurska regija, Podravska regija, Koroška regija (družbe in zadruge), Koroška regija (s.p.), Savinjska regija (družbe), Savinjska regija (s.p.), Zasavska regija, Spodnjeposavska regija (družbe), Spodnjeposavska regija (s.p.), Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska regija (družbe in zadruge), Osrednjeslovenska regija (s.p.), Gorenjska regija, Notranjsko-kraška regija (družbe in zadruge), Notranjsko-kraška regija (s.p.), Goriška regija (družbe in zadruge), Goriška regija (s.p.), Obalno-kraška regija
AJPES je v skladu z metodologijo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo tudi letos oblikoval seznam hitro rastočih podjetij. Tokratno pet letno opazovano obdobje je med letoma 2018 in 2022. V analizo je vključenih 119.710 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov (podjetij), med katerimi je 3.074 oziroma 2,6 % takšnih, ki izpolnjujejo kriterije za hitro rastoče podjetje. Med hitro rastoča podjetja se je prvič uvrstilo 721 podjetij, na seznamu pa je tudi 20 podjetij, ki že 12 let ohranjajo status hitro rastočega podjetja.
Odstopanja od preteklih obdobij so posledica uskladitve kriterija čistih prihodkov od prodaje in kriterija dodane vrednosti na zaposlenega z letno rastjo ter dodatnim kriterijem izločitve tistih podjetij, ki imajo negativen kapital/podjetnikov kapital (prvič uporabljeni za obdobje 2017-2021).
V obdobju 2018-2022 so hitro rastoča podjetja predstavljala 2,6 % vseh podjetij. Zaposlovala so 8,5 % vseh delavcev v državi (46.918) in dosegla 17,2 mrd evrov čistih prihodkov od prodaje.
Število hitro rastočih podjetij je največje v Osrednjeslovenski regiji (1.074 podjetij oziroma 34,9 %), sledi ji Podravska regija s 464 oziroma 15,1 % podjetji. Glede na število vseh delujočih podjetij v regiji imajo največ hitro rastočih podjetij Koroška regija (3,3 %) ter Jugovzhodna Slovenija in Primorsko-notranjska regija (vsaka 2,9 %), najmanj jih ima Pomurska regija (2,0 %).
Najpomembnejša po številu hitro rastočih podjetij in zaposlenih je predelovalna dejavnost kjer je delovalo 662 hitro rastočih podjetij (21,5 % vseh), ki so zaposlovala 34,4 % vseh delavcev med hitro rastočimi podjetji in ustvarila 3,9 mrd evrov čistih prihodkov od prodaje. Po čistih prihodkih od prodaje je najpomembnejša dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, kjer je delovalo 655 oziroma 21,3 % hitro rastočih podjetij, ki so zaposlovala 15,8 % vseh delavcev in ustvarile 4,4 mrd evrov čistih prihodkov od prodaje.
Gonilna sila rasti in zaposlovanja so majhna in srednja podjetja, ki skupaj predstavljajo 56,9 % vseh hitro rastočih podjetij. V letu 2022 so ta podjetja zaposlovala kar 73,1 % vseh delavcev in ustvarila 62,9 % vseh čistih prihodkov od prodaje v hitro rastočih podjetjih.
AJPES je v skladu z metodologijo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo tudi letos pripravil seznam hitro rastočih podjetij. Tokratno pet letno opazovano obdobje je med letoma 2017 in 2021. V analizo je vključenih 119.632 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov (podjetij), med katerimi je 4.145 takšnih, ki izpolnjujejo kriterije za hitro rastoče podjetje. Med hitro rastoča podjetja se je prvič uvrstilo 775 podjetij, na seznamu pa je tudi 40 podjetij, ki se na seznam najuspešnejših podjetij uvrščajo od leta 2011 naprej.
Odstopanja v podatkih v primerjavi s preteklimi obdobji so v letu 2021 posledica uskladitve izločitvenega kriterija čistih prihodkov od prodaje in izločitvenega kriterija dodane vrednosti na zaposlenega z letno rastjo ter dodatnim kriterijem izločitve tistih podjetij, ki imajo negativen (podjetnikov) kapital.
V obdobju 2017-2021 so hitro rastoča podjetja predstavljala 3,5 % vseh podjetij. Zaposlovala so 12,9 % vseh delavcev v državi (71.487) in dosegla 21,8 mrd evrov čistih prihodkov od prodaje.
Število hitro rastočih podjetij je največje v Osrednjeslovenski regiji (1.567 podjetij oziroma 37,8 %), sledi ji Podravska regija s 579 oziroma 14,0 % podjetji. Glede na število vseh delujočih podjetij v regiji imata največ hitro rastočih podjetij Koroška regija (4,2 %) in Jugovzhodna Slovenija (3,9 %), najmanj jih ima Obalno-kraška regija (2,6 %).
Najpomembnejša po številu hitro rastočih podjetij in ustvarjenih čistih prihodkih od prodaje je dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil kjer je delovalo 965 hitro rastočih podjetij (23,3 % vseh), ki so zaposlovala 18,6 % vseh delavcev med hitro rastočimi podjetji in ustvarila 7,4 mrd evrov čistih prihodkov od prodaje. Po številu zaposlenih je najpomembnejša predelovalna dejavnost, kjer je delovalo 920 oziroma 22,2 % hitro rastočih podjetij, ki so zaposlovala 37,4 % vseh delavcev in ustvarile 5,3 mrd evrov čistih prihodkov od prodaje.
Gonilna sila rasti in zaposlovanja so majhna in srednja podjetja, ki skupaj predstavljajo 52,9 % vseh hitro rastočih podjetij. V letu 2021 so ta podjetja zaposlovala kar 67,4 % vseh delavcev in ustvarila več kot polovico (56,7 %) vseh čistih prihodkov od prodaje v hitro rastočih podjetjih.
AJPES je v skladu z metodologijo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo tudi letos oblikoval seznam hitro rastočih podjetij. Tokratno pet letno opazovano obdobje je med letoma 2016 in 2020. V analizo je vključenih 119.453 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov (podjetij), med katerimi je 6.930 takšnih, ki izpolnjujejo kriterije za hitro rastoče podjetje. Delež hitro rastočih podjetij se povečuje in je s 5,8 % deležem najvišji v vseh opazovanih obdobjih. Med hitro rastoča podjetja se je prvič uvrstilo 1.359 podjetij, na seznamu pa je tudi 67 podjetij, ki že od leta 2011 ohranjajo visoko rast.
V obdobju 2016-2020 so hitro rastoča podjetja predstavljala 5,8 % vseh podjetij in jih je za 1.025 oziroma za kar za 17 % več kot v preteklem opazovanem obdobju. Zaposlovala so 23,8 % vseh delavcev v državi (129.810) in dosegla 26,6 mrd evrov čistih prihodkov od prodaje.
Število hitro rastočih podjetij je največje v Osrednjeslovenski regiji (2.467 podjetij oziroma 35,6 %), sledi ji Podravska regija z 1.003 oziroma 14,5 % podjetji. Glede na število vseh podjetij v regiji imata največ hitro rastočih podjetij Koroška regija (7,5 %) in Jugovzhodna Slovenija (7,3 %), najmanj jih ima Obalno-kraška regija (4,2 %).
Najpomembnejša po številu hitro rastočih podjetij je dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil kjer je delovalo 1.443 hitro rastočih podjetij (20,8 % vseh). Po ustvarjenih čistih prihodkih od prodaje in številu zaposlenih je najpomembnejša predelovalna dejavnost, kjer je delovalo 1.412 oziroma 20,4 % hitro rastočih podjetij, ki so zaposlovala 40,6 % vseh delavcev in ustvarile 10,2 mrd evrov čistih prihodkov od prodaje.
Gonilna sila rasti in zaposlovanja so majhna in srednja podjetja, ki skupaj predstavljajo 43,3 % vseh hitro rastočih podjetij. V letu 2020 so ta podjetja zaposlovala kar 56,2 % vseh delavcev in ustvarila več kot polovico (51,1 %) vseh čistih prihodkov od prodaje v hitro rastočih podjetjih.
Hitro rastoča podjetja, ki imajo velik pomen za razvoj gospodarstva, so v primerjalnem obdobju 2007-2011 in 2016-2020 v povprečju ustvarila 51.075 novih delovnih mest in povečala prodajo za 8,4 mrd evrov.
AJPES je v skladu z metodologijo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo tudi letos oblikoval seznam hitro rastočih podjetij. Tokratno pet letno opazovano obdobje je med letoma 2015 in 2019. V analizo je vključenih 120.459 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov (podjetij), med katerimi je 5.905 takšnih, ki izpolnjujejo kriterije za hitro rastoče podjetje. Med hitro rastoča podjetja se je prvič uvrstilo 1.876 podjetij, na seznamu pa so tudi 102 podjetja, ki že od leta 2011 ohranjajo visoko rast.
V obdobju 2015-2019 so hitro rastoča podjetja predstavljala 4,9 % vseh podjetij in jih je za 558 oziroma za 0,4 odstotne točke več kot v preteklem opazovanem obdobju. Zaposlovala so 16,3 % vseh delavcev v državi (98.673) in dosegla 19,9 mrd evrov čistih prihodkov od prodaje.
Število hitro rastočih podjetij je največje v Osrednjeslovenski regiji (2.147 podjetij oziroma 36,4 %), sledi ji Podravska regija z 808 oziroma 13,7 % podjetji. Glede na število vseh podjetij v regiji imata največ hitro rastočih podjetij Jugovzhodna Slovenija (6,3 %) in Koroška regija (6,0 %), najmanj jih ima Obalno-kraška regija (3,9 %).
Najpomembnejša po številu hitro rastočih podjetij, ustvarjenih čistih prihodkih od prodaje in številu zaposlenih je predelovalna dejavnost. V tej dejavnosti je v letu 2019 delovalo 1.234 oziroma 20,9 % hitro rastočih podjetij, ki so zaposlovala 40,8 % vseh delavcev in ustvarile 7,5 mrd evrov čistih prihodkov od prodaje.
Gonilna sila rasti in zaposlovanja so majhna in srednja podjetja, ki skupaj predstavljajo 41,9 % vseh hitro rastočih podjetij. V letu 2019 so ta podjetja zaposlovala kar 60,4 % vseh delavcev in ustvarila več kot polovico (56,9 %) vseh čistih prihodkov od prodaje v hitro rastočih podjetjih.
Primerjalna analiza podatkov med obdobjema 2007-2011 in 2015-2019 je pokazala pozitivne rezultate. V tem časovnem obdobju so hitro rastoča podjetja v povprečju ustvarila 19.938 novih delovnih mest, povečala prodajo za 1,6 mrd evrov, manjša pa je tudi zadolženost podjetij.
AJPES je v skladu z metodologijo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo tudi letos oblikoval seznam hitro rastočih podjetij. Tokratno pet letno opazovano obdobje je med letoma 2014 in 2018. V analizo je vključenih 122.088 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov (podjetij), med katerimi je 5.347 takšnih, ki izpolnjujejo kriterije za hitro rastoče podjetje. Na seznamu je 159 podjetij, ki že od leta 2011 ohranjajo visoko rast.
V obdobju 2014-2018 so hitro rastoča podjetja predstavljala 4,4 % vseh podjetij, njihov delež se v primerjavi s preteklim opazovanim obdobjem ni spremenil. Zaposlovala so 16,4 % vseh delavcev v državi (97.675) in dosegla 20,5 mrd evrov čistih prihodkov od prodaje.
Število hitro rastočih podjetij je največje v Osrednjeslovenski regiji (1.907 podjetij oziroma 35,7 %), sledi ji Podravska regija s 709 oziroma 13,3 % podjetji. Glede na število vseh podjetij v regiji imata največ hitro rastočih podjetij Jugovzhodna Slovenija in Koroška regija (5,6 %), najmanj jih ima Obalno-kraška regija (3,4 %).
Najpomembnejša po številu hitro rastočih podjetij, ustvarjenih čistih prihodkih od prodaje in številu zaposlenih je predelovalna dejavnost. V tej dejavnosti je v letu 2018 delovalo 1.231 oziroma 23,0 % hitro rastočih podjetij, ki so zaposlovala skoraj polovico (44,7 %) vseh delavcev in ustvarile 8,1 mrd evrov čistih prihodkov od prodaje.
Gonilna sila rasti in zaposlovanja so majhna in srednja podjetja, ki skupaj tvorijo slabo polovico (42,7 %) vseh hitro rastočih podjetij. V letu 2018 so ta podjetja zaposlovala kar 55,9 % vseh delavcev in ustvarila več kot polovico (53,0 %) vseh čistih prihodkov od prodaje v hitro rastočih podjetjih.
Primerjalna analiza podatkov med obdobjema 2007-2011 in 2014-2018 je pokazala zanimive rezultate. V tem časovnem obdobju so hitro rastoča podjetja v povprečju ustvarila 18.939 novih delovnih mest, povečala prodajo za 2,2 mrd evrov, manjša pa je tudi zadolženost podjetij.
AJPES je v skladu z metodologijo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo tudi letos oblikoval seznam hitro rastočih podjetij. Tokratno pet letno opazovano obdobje je med letoma 2013 in 2017. V analizo je vključenih 122.942 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov (podjetij), med katerimi je 5.366 takšnih, ki izpolnjujejo kriterije za hitro rastoče podjetje. Na seznamu je kar 275 podjetij, ki kontinuirano, že šesto leto zapored ohranjajo visoko rast.
V obdobju 2013-2017 so hitrorastoča podjetja predstavljala 4,4 % vseh gospodarskih subjektov, kar je za 0,5 odstotne točke manj kot v preteklem opazovanem obdobju. Zaposlovala so 17,2 % vseh delavcev v državi (98.299) in dosegla 21,1 mrd evrov čistih prihodkov od prodaje.
Število hitro rastočih podjetij je največje v Osrednjeslovenski regiji (1.925 podjetij oziroma 35,9 %), sledi ji Podravska regija s 693 oziroma 12,9 % podjetij. Glede na število podjetij v regiji ima največ hitro rastočih podjetij Jugovzhodna Slovenija (5,4 %), ki ji s 5,3 % sledi Koroška regija.
Najpomembnejša po številu hitro rastočih podjetij, ustvarjenih čistih prihodkih od prodaje in številu zaposlenih je predelovalna dejavnost. V tej dejavnosti je v letu 2017 delovalo 1.372 oziroma 25,6 % hitro rastočih podjetij, ki so zaposlovala skoraj polovico (44,2 %) vseh delavcev in ustvarile 8,9 mrd evrov čistih prihodkov od prodaje.
Gonilna sila rasti in zaposlovanja so mala in srednja podjetja, ki skupaj tvorijo slabo polovico (44,4 %) vseh hitro rastočih podjetij. V letu 2017 so ta podjetja zaposlovala kar 61,5 % vseh delavcev in ustvarila več kot polovico (53,9 %) vseh čistih prihodkov od prodaje v hitro rastočih podjetjih.
Primerjalna analiza podatkov med obdobjema 2007-2011 in 2013-2017 je pokazala zanimive rezultate. V tem časovnem obdobju so hitro rastoča podjetja v povprečju ustvarila 19.564 novih delovnih mest, povečala prodajo za 2,9 mrd evrov, manjša pa je tudi zadolženost podjetij.
AJPES je iz javno objavljenih letnih poročil gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov, v skladu z metodologijo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, pripravil pregled hitro rastočih podjetij za obdobje 2012-2016.
Podlago za analizo hitro rastočih podjetij (HRP) predstavlja 124.490 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov (podjetij). Ob upoštevanju izločitvenih kriterijev, navedenih v prilogi, je število hitro rastočih podjetij 6.150.
Od 6.150 hitro rastočih podjetij v obdobju 2012–2016 jih je 488 oz. 7,9 % izpolnjevalo kriterije za hitro rastoče podjetje tudi po podatkih za obdobja 2007-2011, 2008-2012, 2009-2013, 2010-2014 in 2011-2015.
AJPES je iz javno objavljenih letnih poročil gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov, v skladu z metodologijo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, pripravil pregled hitro rastočih podjetij za obdobje 2011-2015.
Podlago za analizo hitro rastočih podjetij (HRP) predstavlja 128.030 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov (podjetij). Ob upoštevanju izločitvenih kriterijev, navedenih v prilogi, je število hitro rastočih podjetij 5.405.
Od 5.405 hitro rastočih podjetij v obdobju 2011–2015 jih je 672 oz. 12,4 % izpolnjevalo kriterije za hitro rastoče podjetje tudi po podatkih za obdobja 2007-2011, 2008-2012, 2009-2013 in 2010-2014.
AJPES je iz javno objavljenih letnih poročil gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov, v skladu z metodologijo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, pripravil pregled hitro rastočih podjetij za obdobje 2010-2014.
Podlago za analizo hitro rastočih podjetij (HRP) predstavlja 131.678 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov (podjetij). Ob upoštevanju izločitvenih kriterijev, navedenih v prilogi, je število hitro rastočih podjetij 4.709.
Od 4.709 hitro rastočih podjetij v obdobju 2010 - 2014 jih je 936 oz. 19,9 % izpolnjevalo kriterije za hitro rastoče podjetje tudi po podatkih za obdobja 2007-2011, 2008-2012 in 2009-2013.
AJPES je iz javno objavljenih letnih poročil gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov, v skladu z metodologijo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, pripravil pregled hitro rastočih podjetij za obdobje 2009-2013.
Podlago za analizo hitro rastočih podjetij (HRP) predstavlja 131.799 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov (podjetij). Ob upoštevanju izločitvenih kriterijev, navedenih v prilogi, je število hitro rastočih podjetij 3.867.
Od 3.867 hitro rastočih podjetij v obdobju 2009–2013 jih je 1.329 oz. 34,4 % izpolnjevalo kriterije za hitro rastoče podjetje tudi po podatkih za obdobji 2007-2011 in 2008-2012.
AJPES je iz javno objavljenih letnih poročil gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov, v skladu z metodologijo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, pripravil pregled hitro rastočih podjetij za obdobje 2008-2012.
Podlago za analizo hitro rastočih podjetij (HRP) predstavlja 132.619 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov (podjetij). Ob upoštevanju izločitvenih kriterijev, navedenih v prilogi, je število hitro rastočih podjetij 3.725.
Od 3.725 hitro rastočih podjetij v obdobju 2008–2012 jih je 2.276 oz. 61,1 % izpolnjevalo kriterije za hitro rastoče podjetje tudi po podatkih za obdobje 2007-2011.
AJPES je iz javno objavljenih letnih poročil gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov, v skladu z metodologijo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, pripravil pregled hitro rastočih podjetij za obdobje 2007-2011.
Podlago za analizo hitro rastočih podjetij (HRP) predstavlja 131.494 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov (podjetij). Ob upoštevanju izločitvenih kriterijev, navedenih v prilogi, je število hitro rastočih podjetij 4.380.
Zbirni podatki
V skladu s predpisi morajo poslovni subjekti podatke iz letnih poročil predložiti AJPES za statistične namene in za namen javne objave. Večina poslovnih subjektov predloži letno poročilo AJPES tudi za davčne namene.
AJPES mora letna poročila, ki jih predložijo poslovni subjekti, zaradi zagotavljanja javne dostopnosti posredovati vsakomur, ki te podatke zahteva. AJPES objavlja letna poročila gospodarskih družb, zadrug, samostojnih podjetnikov posameznikov, društev in političnih strank in tako uporabnikom zagotavlja celovit, enostaven, hiter in brezplačen način dostopa do teh informacij.
Zbirni podatki iz letnih poročil posameznih vrst subjektov:
1. Družbe
Podatki vključujejo družbe, ki so v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah predložile letna poročila za statistični namen. Družbe so vse družbe z omejeno in neomejeno odgovornostjo (vključno z družbami, ki kotirajo na borzi), gospodarska interesna združenja in podružnice tujih podjetij. Za srednje velike družbe, velike družbe in družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, velja obvezno revidiranje.
Ta kategorija ne vključuje:
- družb v stečajnem in likvidacijskem postopku ali drugih postopkih prenehanja, ki jim ni treba predložiti letnih poročil, ampak za namen javne objave predložijo zaključno poročilo,
- bank, zavarovalnic, borze, investicijskih skladov in nekaterih drugih finančnih in investicijskih družb, ki ne računovodijo po SRS 2016 in zato AJPES ne predložijo letnih poročil za državno statistiko. Te družbe predložijo letna poročila za javno objavo le v PDF obliki.
2022, 2021, 2020, 2019, 2018, 2017, 2016
2. Zadruge
Podatki vključujejo zadruge, ki so v skladu z Zakonom o zadrugah predložile letna poročila za statistični namen. Srednje in velike zadruge so predmet obvezne revizije.
2022, 2021, 2020, 2019, 2018, 2017, 2016
3. Samostojni podjetniki
Podatki vključujejo samostojne podjetnike, ki so v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah predložili letna poročila za statistični namen. Podatki ne vključujejo samostojnih podjetnikov, ki ugotavljajo davčno osnovo za davek od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov (normiranci).
2022, 2021, 2020, 2019, 2018, 2017, 2016
4. Društva
Podatki vključujejo društva, ki so v skladu z Zakonom o društvih predložila letna poročila za statistični namen. Društva, katerih prihodki ali odhodki presegajo 1 milijon EUR, so predmet obvezne revizije.
2022, 2021, 2020, 2019, 2018, 2017, 2016
5. Nepridobitne organizacije
Podatki vključujejo nepridobitne organizacije - pravne osebe zasebnega prava, ki so v skladu z Zakonom o računovodstvu predložile letna poročila za statistični namen. Ta kategorija vključuje zavode, sindikate, politične stranke itd.