AJPES - Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve

Vpis v PRS/Sodni register > Pogosta vprašanja

O registraciji d.o.o.
1	Kdo lahko ustanovi d.o.o.?
2	Kdo lahko poda predlog za ustanovitev d.o.o.?
3	Ali je imenovanje zastopnikov (direktorjev, poslovodij in prokuristov) obvezno?
4	Kdo je direktor in kdo prokurist?
5	Kaj je firma in katere so obvezne sestavine firme?
6	Katere dejavnosti se vpišejo v sodni register in katere v Poslovni register Slovenije?
7	Kateri so pogoji za opravljanje posamezne dejavnosti?
8	Kje je mogoče najti informacije o tem, ali je za izbrano dejavnost potrebno obrtno dovoljenje in kakšni so pogoji za pridobitev le-tega?
9	Kakšna je razlika med sedežem in poslovnim naslovom družbe?
10	Kakšen je postopek pridobitve davčne številke za tujca ali tujo pravno osebo, ki se želi vpisati v sodni ali poslovni register?
11	Katere listine je potrebno priložiti predlogu za vpis d.o.o.?
12	Kdaj družba prejme sklep sodišča o registraciji?
13	Katere vloge (podatke) je še mogoče oddati na točki VEM AJPES?
14	Ali je dejavnost dovoljeno opravljati v stanovanju?
15	Kje je mogoče oddati vlogo za vpis ostalih pravnoorganizacijskih oblik v sodni/poslovni register?
16	Kako vpisati podružnico in poslovno enoto v sodni/poslovni register?
17	Kaj je nameravana firma?
O spremembi podatkov o družbi
1	Kje je mogoče vložiti predlog za spremembo pri d.o.o.?
2	Kako je mogoče notarsko družbeno pogodbo pretvoriti v enostavno VEM družbeno pogodbo?
3	Kdo mora priti na točko VEM in kaj naj prinese s seboj, če želi vložiti predlog za spremembo podatkov?
4	Kdo lahko spremeni glavno dejavnost družbe (družbena pogodba se zaradi tega ne spremeni) in kontaktne podatke (tel. št., e-naslov) v Poslovnem registru Slovenije?
O izbrisu družbe
1	Kakšen je postopek izbrisa d.o.o.?
Razlike med d.o.o. in s.p.
1	Razlike med d.o.o. in s.p.

O registraciji d.o.o.

Kdo lahko ustanovi d.o.o.?

Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi:

- domača fizična oseba

- tuja fizična oseba

- domača pravna oseba

- tuja pravna oseba

Ob ustanavljanju morajo družbeniki zagotoviti osnovni kapital v minimalni višini 7.500 EUR. Maksimalno število družbenikov je 50, minimalni posamični vložek pa znaša 50 EUR.

Kdo lahko poda predlog za ustanovitev d.o.o.?

Na točko VEM morajo priti vsi družbeniki ali njihovi pooblaščenci osebno. Identificirajo se z veljavnim osebnim dokumentom s sliko. Če predlog za vpis d.o.o. vlaga pooblaščenec, mora referentu VEM predložiti uradno overjeno pooblastilo z natančno opredeljeno vsebino pooblastila.

Če je ustanovitelj (družbenik) domača pravna oseba, mora na točko VEM priti zastopnik pravne osebe (pravna oseba mora biti vpisana v Poslovni register Slovenije). Če je ustanovitelj (družbenik) tuja pravna oseba, se vlogi za vpis priloži overjen prevod uradnega izpisa iz matičnega registra države, kjer ima tuja pravna oseba sedež. Ta dokument mora predložiti tudi DURS pri vpisu v davčni register, kjer pridobi slovensko davčno številko.

Ustanovitelj potrebuje:

	Domača fizična oseba	Tuja fizična oseba	Domača pravna oseba	Tuja pravna oseba
Osebni dokument	DA	DA
EMŠO	DA
Matična številka			DA
Davčna številka (slovenska)		DA		DA
Delež v kapitalu (npr. 100%, 50%, 1/3)	DA	DA	DA	DA
Davčna izjava*	DA	DA	DA	DA
Overjen prevod uradnega izpisa iz registra njegovega sedeža				DA

* Davčna izjava:

D.o.o. lahko ustanovijo družbeniki, ki izjavijo, da niso v kapitalu nobene druge družbe udeleženi z več kot 25 odstotki oziroma, da imajo vse kapitalske družbe, v kapitalu katerih so udeleženi z več kot 25 odstotki, poravnane vse davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila. Davčno izjavo morajo osebno podpisati vsi družbeniki.

Ali je imenovanje zastopnikov (direktorjev, poslovodij in prokuristov) obvezno?

Družbeniki d.o.o. morajo v svojem podjetju imenovati vsaj eno poslovodno osebo (direktorja). Lahko pa imenujejo tudi več zastopnikov (direktorjev ali prokuristov).

Imenovani zastopnik mora osebno priti na točko VEM in podpisati izjavo, da soglaša z imenovanjem na poslovodno funkcijo ter da za njegovo imenovanje ni ovir po določilih drugega odstavka 255. člena ZGD-1. Podpisano izjavo imenovanega zastopnika lahko referentu točke VEM predloži tudi vlagatelj predloga za vpis, vendar mora biti v tem primeru podpis imenovanega zastopnika uradno overjen.

Zastopnik potrebuje:

	Domača fizična oseba	Tuja fizična oseba
Osebni dokument	DA	DA
EMŠO	DA
Davčna številka (slovenska)		DA
Vrsta zastopnika (direktor, prokurist)	DA	DA
Način zastopanja (skupno, samostojno)*	DA	DA

* Če družbenik imenuje več zastopnikov za zastopanje družbe mora določiti tudi način zastopanja, in sicer lahko določi, da vsak zastopnik družbo zastopa samostojno, lahko pa določi skupno zastopanje vseh zastopnikov družbe.

Točke VEM niso pooblaščene za vpisovanje omejitev zastopanja, zato mora stranka v tem primeru predlog za ustanovitev družbe ali spremembo podatkov vložiti pri notarju.

Kdo je direktor in kdo prokurist?

Direktor/poslovodja je upravičen zastopati družbo in voditi posle družbe. Družbo lahko zastopa eden ali več direktorjev. Direktor je v imenu in za račun družbe upravičen opravljati vsa pravna dejanja, ki jih družba opravlja. Direktorja se lahko z aktom družbe omeji s skupnim zastopanjem. Za takšno zastopanje je značilno, da je pogodba (in drugi akti) veljavno sklenjena le takrat, ko jo podpišejo vsi direktorji. Če se direktorja ne omeji na skupno zastopanje, govorimo o samostojnem zastopanju, v tem primeru je vsaka pogodba veljavna že, ko jo podpiše direktor. Druge morebitne omejitve direktorja (notranje omejitve) ne učinkujejo v razmerju do tretjih oseb.

Prokurist je poslovni pooblaščenec, njegova pooblastila so neomejena, razen glede odtujitve in obremenjevanja nepremičnin, za kar mora dobiti posebna pooblastila. Prokura je posebna oblika pooblastila, s katero pooblaščenec pridobi upravičenje za zastopanje družbe. Prokurist ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. Prokurist v nasprotju z drugimi pooblaščenci, ki potrebujejo za določene posle posebna pooblastila z natančno opredelitvijo posla, ne potrebuje posebnih konkretnih pooblastil. Prokurist ne deluje kot član uprave, ampak v odvisnosti od pooblastil, ki so mu določena. Lahko je prokurist tista oseba, ki sklepa pravne posle s tretjimi osebami, za odločanje znotraj družbe pa nima pooblastil. Tudi prokuriste je mogoče omejiti s skupno prokuro. Omeji se jih lahko tudi na predmet poslovanja posamezne podružnice družbe. Nekatere omejitve prokure (ki jih tretji ne poznajo in so dogovorjene le med zastopnikom in prokuristom) nimajo pravnega učinka v razmerju do tretjih oseb.

Kaj je firma in katere so obvezne sestavine firme?

Firma je ime, s katerim družba posluje. Družba lahko uporablja tudi skrajšano firmo, če je vpisana v sodni register. Družba mora pri svojem poslovanju uporabljati firmo ali skrajšano firmo v obliki, kot je vpisana v sodni register.

Firma d.o.o. mora vključevati naslednje obvezne sestavine:

fantazijsko ime
označbo, ki nakazuje dejavnost družbe,
navedbo pravnoorganizacijske oblike družbe (d.o.o.).

Skrajšana firma mora vsebovati vsaj:

sestavino, po kateri se firma družbe razlikuje od firm drugih družb, in
oznako pravnoorganizacijske oblike (d.o.o.)

Primer:
BIBA-LEZE, spletna trgovina z igračami in otroško opremo, d.o.o.
BIBA-LEZE d.o.o.

Pri določanju firme se upoštevajo naslednja pravila:

fantazijsko ime mora biti v slovenskem jeziku ali v enem izmed mrtvih jezikov (latinščina, esperanto, stara grščina),
dovoljena je uporaba kratic ali izmišljenih besed,
firma ne sme vsebovati imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij,
firma ne sme vsebovati tujih črk (ne glede na dovoljeno uporabo mrtvih jezikov),
firma se mora jasno razlikovati od vseh drugih družb. Če temu ni tako, lahko registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register,
firma ne sme vsebovati besede Slovenija ali njenih izpeljank in kratic ter besed, ki označujejo državo ali samoupravno lokalno skupnost, razen če družba pridobi dovoljenje Vlade RS ali pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti,
družba, ki meni, da se firma pozneje ustanovljene družbe ne razlikuje jasno od njene firme, lahko zahteva opustitev firme, njen izbris iz registra in odškodnino.

Priporočljivo je že pred registracijo preveriti ali je v Poslovni register Slovenije že vpisana enaka ali podobna firma s katero želite družbo poimenovati.
Podobnost firme z že vpisanimi firmami se lahko preveri pri referentu točke VEM AJPES ali tukaj.

Katere dejavnosti se vpišejo v sodni register in katere v Poslovni register Slovenije?

Po uveljavitvi sprememb Zakona o sodnem registru in Zakona o gospodarskih družbah se dejavnosti ne vpisujejo več v sodni register ampak samo v Poslovni register Slovenije.

Zakon o Poslovnem registru Slovenije namreč določa, da se v Poslovni register Slovenije vpišejo le tiste dejavnosti, ki jih družba dejansko opravlja in pomenijo pomemben del poslovanja družbe zato vpisovanje drugih dejavnosti «na zalogo« ni dovoljeno. Družba bo namreč morala v primeru inšpekcijskega nadzora dokazovati, da izpolnjuje pogoje za opravljanje posamezne dejavnosti vpisane v Poslovni register Slovenije.

Dejavnosti vpisane v Poslovni register Slovenije so objavljene na spletnih straneh AJPES (ePRS).

Kateri so pogoji za opravljanje posamezne dejavnosti?

Družbe smejo kot dejavnost opravljati vse posle razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli. Za opravljanje dejavnosti morajo izpolnjevati splošne pogoje in pridobiti ustrezna upravna dovoljenja. Poleg tega morajo za opravljanje nekaterih dejavnosti izpolnjevati še posebne pogoje, ki so objavljeni na spletni strani: http://evem.gov.si/zahteve-za-storitve/iskanjePrikaz.sd.

Kje je mogoče najti informacije o tem, ali je za izbrano dejavnost potrebno obrtno dovoljenje in kakšni so pogoji za pridobitev le-tega?

Obrtno dovoljenje je dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje obrtne ali obrti podobne dejavnosti, ki so določene v Uredbi o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200818&stevilka=574). Vlogo za pridobitev obrtnega dovoljenja vloži zastopnik družbe..

Obrtnega dovoljenja ni dovoljeno prenesti na drugo pravno ali fizično osebo. Pravica do opravljanja obrtne ali obrti podobne dejavnosti se pridobi z vpisom v obrtni register.

Pravne in fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji kot obrtno dejavnost, obrti podobno dejavnost ali domačo oziroma umetnostno obrt, obrtne zadruge in oblike njihovega združevanja ter vsi prostovoljni člani plačujejo članarino Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Več informacij dobite tukaj.

Kakšna je razlika med sedežem in poslovnim naslovom družbe?

Vsaka družba mora ob registraciji določiti sedež in poslovni naslov.

Sedež je kraj (naselje), kjer družba opravlja svojo dejavnost in mora biti določen v družbeni pogodbi oziroma aktu o ustanovitvi. Sprememba sedeža povzroči spremembo družbene pogodbe oziroma akta o ustanovitvi.

Poslovni naslov, ki mora biti v kraju sedeža, je opredeljen z naseljem, ulico in hišno številko. Sprememba poslovnega naslova v okviru istega kraja (naselja) povzroči spremembo družbene pogodbe oziroma akta o ustanovitvi le, če je poslovni naslov vpisan v akt o ustanovitvi ali družbeno pogodbo (poslovni naslov namreč ni obvezna sestavina akta o ustanovitvi oziroma družbene pogodbe).

Kakšen je postopek pridobitve davčne številke za tujca ali tujo pravno osebo, ki se želi vpisati v sodni ali poslovni register?

Tujec, ki ni vpisan v centralni register prebivalstva in tuja pravna oseba, ki nima matične številke, želi pa se vpisati v sodni register kot družbenik, zastopnik ali član organa nadzora (velja samo za fizične osebe), mora pred vpisom v sodni register pridobiti slovensko davčno številko.

Pridobi jo na krajevno pristojnem davčnem uradu DURS:

fizična oseba izpolni obrazec DR-02,
pravna oseba izpolni obrazec DR-04,
priložiti mora fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta (tuja pravna oseba priloži overjen prevod uradnega izpisa iz matičnega registra sedeža te tuje pravne osebe).

Katere listine je potrebno priložiti predlogu za vpis d.o.o.?

Predlogu za vpis d.o.o. v sodni register, ki ga pripravi referent točke VEM je potrebno priložiti naslednje listine:

Akt o ustanovitvi / družbeno pogodbo
Davčno izjavo družbenika
Sklep o imenovanju zastopnikov
Izjava zastopnika (strinjanje vsakega zastopnika posebej, da nastopi funkcijo direktorja ali prokurista)
Sklep o določitvi poslovnega naslova
Potrdilo banke o vplačilu osnovnega kapitala

Kdaj družba prejme sklep sodišča o registraciji?

Ko ustanovitelj d.o.o. na točki VEM vloži predlog za vpis družbe v sodni register in priloži vse obvezne listine (vključno s potrdilom banke o vplačilu osnovnega kapitala), referent točke VEM predlog za vpis posreduje AJPES, ki preveri tehnično popolnost predloga, določi podatke, ki se vpišejo v Poslovni register Slovenije in predlog pošlje v reševanje pristojnemu registrskemu sodišču. Sodišče v nekaj dneh na naslov družbe, določen za vročanje v predlogu za vpis ustanovitve, pošlje Sklep o vpisu ustanovitve subjekta, v primeru nepopolne vloge pa zahteva dopolnitev predloga za vpis. Istočasno s sklepom pošlje tudi obvestilo o vpisu v Poslovni register Slovenije. Na sklepu sodišča o vpisu ustanovitve je navedena tudi davčna številka družbe, ki se dodeli samodejno, na podlagi neposredne elektronske povezanosti z Davčno upravo RS, ob vpisu v sodno/poslovni register.

Katere vloge (podatke) je še mogoče oddati na točki VEM AJPES?

Na točki VEM AJPES je mogoče opraviti še naslednje storitve:

Prijava davčnih podatkov (vpis v davčni register, obvestilo o spremembi davčnega obdobja, izračun predvidene davčne osnove)
Oddaja zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV
Prijava, odjava in spremembe podatkov v obvezna socialna zavarovanja za zaposlene in družbenike
Prijava, odjava in spremembe družinskih članov v obvezna zdravstvena zavarovanja
Prijava prostega delovnega mesta
Oddaja vloge za pridobitev obrtnega dovoljenja
Pooblaščanje tretjih oseb za opravljanje postopkov v sistemu e-VEM
Zastopnik družbe lahko na izpostavi AJPES pooblasti tretjo osebo (računovodjo, kadrovika ipd.) za opravljanje e-VEM postopkov kot so oddaja obrazcev za prijavo v obvezna socialna zavarovanja, prijava sprememb podatkov, odjava iz obveznih socialnih zavarovanj, prijave potreb po delavcih itd. Pooblaščena oseba mora imeti za opravljanje postopkov VEM preko portala e-VEM kvalificirano digitalno potrdilo. Pooblastilo lahko zastopnik časovno omeji in tudi prekliče.

Ali je dejavnost dovoljeno opravljati v stanovanju?

Stanovanjski zakon (SZ-1A) predpisuje, da mora etažni lastnik (najemnik) za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja pridobiti soglasja lastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, vključujoč soglasja lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto. Na začetku mora o tem obvestiti upravnika. Če opravlja dejavnost v nasprotju s tem, mu stanovanjski inšpektor lahko prepove delo.

Za opravljanje dejavnosti v stanovanju ni več potrebno posebno dovoljenje občine.

Pogoje za opravljanje dejavnosti v stanovanju določa 14. člen Stanovanjskega zakona. Ti so:

da gre za dejavnost, ki se opravlja v delu stanovanja (torej ohranja stanovanje kot prostor svojo funkcijo),
da dejavnost ne moti stanovalcev pri mirni rabi stanovanj in ne povzroča čezmerne obremenitve skupnih delov večstanovanjske stavbe,
da si etažni lastnik pridobi soglasje preostalih solastnikov, ki imajo več kot tri četrtine solastniških deležev, vključujoč soglasje etažnih lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto,
o začetku opravljanja dejavnosti mora etažni lastnik obvestiti upravnika,
pravica do opravljanja dejavnost ne preide na pravnega naslednika v primeru prenosa etažne lastnine,
pri uporabi stanovanja za opravljanje dejavnosti ne gre za spremembo namembnosti stanovanja skladno s predpisi o graditvi objektov in ne za spremembo rabe. Te določbe veljajo tudi za najemnika, ki pa mora pridobiti še dovoljenje lastnika oziroma najemodajalca.

Kje je mogoče oddati vlogo za vpis ostalih pravnoorganizacijskih oblik v sodni/poslovni register?

Vloge za ustanovitev, spremembo ali izbris družbe z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), komanditne družbe (k.d.), delniške družbe (d.d.) in komanditne delniške družbe (k.d.d.) je mogoče vložiti samo pri NOTARJU.

Predloge za vpis, spremembo ali izbris drugih vrst poslovnih subjektov, ki niso gospodarske družbe in se registrirajo z vpisom v sodni register (npr. zadruge, javni in drugi zavodi, agencije, …) je mogoče vložiti pri notarju ali krajevno pristojnem registrskem sodišču..

Kako vpisati podružnico in poslovno enoto v sodni/poslovni register?

Poslovna enota je del družbe, ki mu je mogoče opredeliti naslov in opravlja isto ali drugo dejavnost kot matična družba. Poslovna enotase vpiše v Poslovni register Slovenije, o vpisu odloča AJPES. Poslovne enote ne morejo samostojno opravljati poslov. Prijavo za vpis vloži zastopnik matične družbe na točki VEM ali pa izpolnjeno prijavo (obrazec PRS-2) pošlje izpostavi AJPES po pošti.

Podružnica je del družbe, ki je krajevno ločen od sedeža družbe. Podružnica se vpiše v sodni register, o vpisu odloča sodišče. Podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih opravlja družba. Predlog za vpis podružnice lahko poda zastopnik matičnega podjetja na točki VEM

Kaj je nameravana firma?

Nameravana firma je firma, ki jo bodoči družbeniki želijo uporabiti za poimenovanje družbe. Družbeniki z vpisom nameravane firme v sodni register rezervirajo firmo za družbo, ki jo bodo ustanovili kasneje. V bistvu gre za rezervacijo firme s strani družbenikov. Pri uporabi imena firme ima prednost tista družba, katere firma je bila prej vpisana v register. Varstvo (rezervacija) nameravane firme je časovno omejena in preneha z iztekom enega leta od vpisa nameravane firme v sodni register.

O spremembi podatkov o družbi

Kje je mogoče vložiti predlog za spremembo pri d.o.o.?

Predlog za vpis enostavnih sprememb je mogoče vložiti na točki VEM v naslednjih primerih:

če gre za spremembo firme ali skrajšane firme, sedeža ali dejavnosti družbe in je akt o ustanovitvi ali družbena pogodba v VEM obliki,
če gre za spremembe podatkov o zastopnikih ali poslovnem naslovu in ti podatki niso vpisani v akt o ustanovitvi ali družbeno pogodbo,
pri enoosebni d.o.o. kadar se vodi elektronska knjiga sklepov.

Pri notarju je treba opraviti spremembe v naslednjih primerih:

če gre za spremembo firme ali skrajšane firme, sedeža ali dejavnosti družbe vendar osnovna družbena pogodba ni v VEM obliki,

če gre za spremembe drugih podatkov (osnovnega kapitala, poslovnega deleža, družbenikov prenos poslovnih deležev ali izključitev družbenikov, članov organa nadzora).

Kako je mogoče notarsko družbeno pogodbo pretvoriti v enostavno VEM družbeno pogodbo?

Družbeniki več osebne d.o.o., ki želijo opravljati enostavne spremembe na točkah VEM in imajo družbeno pogodbo sklenjeno v obliki notarskega zapisa, morajo pri notarju pred tem opraviti pretvorbo notarske družbene pogodbe v enostavno VEM družbeno pogodbo.

Po vpisu navedene spremembe družbene pogodbe v sodni register, pa lahko nadaljnje postopke v zvezi z enostavno spremembo podatkov opravijo na točki VEM.

Pri enoosebni d.o.o. lahko družbenik sprejme sklep o spremembi akta o ustanovitvi tako, da ga sprejme v besedilu predpisanega obrazca na točki VEM. Sklep mora biti vpisan v knjigo sklepov.

Kdo mora priti na točko VEM in kaj naj prinese s seboj, če želi vložiti predlog za spremembo podatkov?

Če gre za sprememboposlovnega naslova pri enoosebni d.o.o., mora na točko VEM priti zastopnik družbe. V primeru spremembe drugih podatkov pa družbenik.

Če gre za spremembo o zastopnikih pri večosebni družbi morajo na točko VEM priti vsi družbeniki in novi zastopniki. V primeru spremembe drugih podatkov pa zastopnik družbe.

Kdo lahko spremeni glavno dejavnost družbe (družbena pogodba se zaradi tega ne spremeni) in kontaktne podatke (tel. št., e-naslov) v Poslovnem registru Slovenije?

Prijavo za vpis spremembe podatkov o glavni dejavnosti in spremembe kontaktnih podatkov v Poslovnem registru Slovenije vloži zastopnik družbe tako, da se osebno zglasi na točki VEM ali pa izpolnjeno in podpisano prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije (obrazec PRS-1) pošlje po pošti izpostavi AJPES.

O izbrisu družbe

Kakšen je postopek izbrisa d.o.o.?

Predlog za izbris d.o.o. vloži zastopnik družbe pri notarju. Seznam notarjev je objavljen na povezavi: http://www.notar-z.si/seznam.php.

Informacije o potrebnih dokumentih za vložitev predlogov za izbris d.o.o. nudijo notarji.

Razlike med d.o.o. in s.p.

Razlike med d.o.o. in s.p.

Področje	Podjetnik	Družba z omejeno odgovornostjo
Vplačilo kapitala	Za vpis podjetnika v Poslovni register Slovenije nosilcu podjetja ni treba vplačati ustanovitvenega kapitala.	Družbeniki morajo pred vložitvijo predloga za vpis ustanovitve d.o.o. na depozitni račun družbe vplačati najmanj 7.500 EUR ustanovitvenega kapitala.
Odgovornost za obveznosti	Nosilec odgovarja za obveznosti iz poslovanja z vsem svojim premoženjem (ne glede na to ali to premoženje izkazuje v poslovnih knjigah, ki jih vodi kot podjetnik)	Družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe. To pomeni, da upniki družbe ne morejo rubiti premoženja družbenikov za poplačilo obveznosti, ki so nastale iz poslovanja družbe.
Ustanovitveni stroški	Brezplačno	Enostavni postopek oddan na točki VEM: Brezplačno Ostali postopki oddani pri notarju: Po notarski tarifi
Obdavčitev dobička	Razlika med prihodki in odhodki je plača podjetnika. Razlika se prišteje morebitnim ostalim prihodkom fizične osebe. Vsota (osnova za obdavčitev) se obdavči po dohodninski lestvici (16%, 27%, 41%).	Leto 2009 – 21% Leto 2010 – 20%
Vodenje poslovnih knjig	Enostavno ali dvostavno knjigovodstvo, davčna osnova se lahko določi na podlagi normiranih odhodkov (25%).	Dvostavno knjigovodstvo, davčna osnova se določi na podlagi razlike med davčnimi prihodki in davčno priznanimi odhodki.
Poslovni račun – denar	Z denarjem na poslovnem računu prosto razpolaga	Razpolaganje z denarjem je omejeno na poslovne namene
Krediti – sredstva na razpisih	Težje dobi kredit na banki Težko se prijavi na razpis	Lažje dobi kredit, vendar mora izkazati pozitivno poslovanje Primerna oblika za prijavo na razpise