PRIJAVA

 

Registrirani uporabniki

Vpis v PRS/Sodni register > Pogosta vprašanja

Pogosta vprašanja

 Vprašanja in odgovori na portalu eVEM

O registraciji d.o.o.

Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi:

  1. domača fizična oseba
  2. tuja fizična oseba
  3. domača pravna oseba
  4. tuja pravna oseba

Ob ustanavljanju morajo družbeniki zagotoviti osnovni kapital v minimalni višini 7.500 EUR. Maksimalno število družbenikov je 50, minimalni posamični vložek pa znaša 50 EUR.



Skladno z 10. a členom Zakona o gospodarskih družbah, ustanovitelj oziroma družbenik ne more postati oseba, ki:
  1. je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivih dejanj, ki jih določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Omejitev preneha po 5 letih od pravnomočne sodbe oziroma z izbrisom iz kazenske evidence;
  2. je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;
  3. je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;
  4. ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oz. prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno;
  5. je bila neposredno z več kot 50% udeležena v kapitalu d.o.o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPIPP;
  6. je v zadnjih treh mesecih ustanovila d.o.o. oziroma pridobila delež v d.o.o, ki ni starejša od 3 mesecev, razen če ta d.o.o. izpolnjuje pogoje, ki jih določa 10. a člen Zakona o gospodarskih družbah: ima odprt transakcijski račun, nima neporavnanih davčnih obveznosti, ima neprekinjeno vsaj en mesec zaposleno osebo itd.
     

Na točko VEM morajo priti vsi družbeniki in zastopniki. S seboj morajo družbeniki prinesti veljavni osebni dokument (osebna izkaznica, potni list ali druga veljavna listina za ugotovitev istovetnosti) in potrdilo o vplačilu ustanovitvenega kapitala. Tujec (fizična ali pravna oseba) tudi slovensko davčno številko.

Če je ustanovitelj (družbenik) domača pravna oseba, mora na točko VEM priti zastopnik pravne osebe (pravna oseba mora biti vpisana v Poslovni register Slovenije). Če je ustanovitelj (družbenik) tuja pravna oseba  mora vlogo za vpis oddati pri notarju.

Ustanovitelj potrebuje:

 
 Domača fizična
oseba
Tuja fizična oseba  Domača pravna
oseba 
Osebni dokument  
EMŠO  
Matična številka  
davčna številka (slovenska)    
Delež v kapitalu (npr. 100%,
50%, 1/3)
 
davčna izjava*    
overjen prevod uradnega
izpisa iz registra njegovega
sedeža
* Davčna izjava:
D.o.o. lahko ustanovijo družbeniki, ki izjavijo, da niso v kapitalu nobene druge družbe udeleženi z več kot 25 odstotki oziroma, da imajo vse kapitalske družbe, v kapitalu katerih so udeleženi z več kot 25 odstotki, poravnane vse davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila. Davčno izjavo morajo osebno podpisati vsi družbeniki.
Družbeniki d.o.o. morajo v svojem podjetju imenovati vsaj eno poslovodno osebo (direktorja). D.o.o. ima lahko enega ali več poslovodij (direktorjev). Družbeniki lahko imenujejo tudi enega ali več prokuristov, a ne namesto poslovodje.
 
Imenovani zastopnik mora osebno priti na točko VEM in podpisati izjavo, da soglaša z imenovanjem na poslovodno funkcijo ter da za njegovo imenovanje ni ovir po določilih drugega odstavka 255. člena ZGD-1. Podpisano izjavo imenovanega zastopnika lahko referentu točke VEM predloži tudi vlagatelj predloga za vpis, vendar mora biti v tem primeru podpis imenovanega zastopnika uradno overjen.
 
Zastopnik potrebuje:
 
 Domača fizična
oseba
Tuja fizična oseba 
Osebni dokument
 DA
DA 
EMŠO
 DA
 
Davčna številka (slovenska)
 
 DA
Vrsta zastopnika (direktor, prokurist)
 DA
 DA
Način zastopanja (skupno, samostojno)*
 DA
 DA
 
 
 
 
* Če družbenik imenuje več zastopnikov za zastopanje družbe mora določiti tudi način zastopanja, in sicer lahko določi, da vsak zastopnik družbo zastopa samostojno, lahko pa določi skupno zastopanje vseh zastopnikov družbe. 
 
Točke VEM niso pooblaščene za vpisovanje omejitev zastopanja, zato mora stranka v tem primeru predlog za ustanovitev družbe ali spremembo podatkov vložiti pri notarju.
Direktor/poslovodja je upravičen zastopati družbo in voditi posle družbe. Družbo lahko zastopa eden ali več direktorjev. Direktor je v imenu in za račun družbe upravičen opravljati vsa pravna dejanja, ki jih družba opravlja. Direktorja se lahko z aktom družbe omeji s skupnim zastopanjem. Za takšno zastopanje je značilno, da je pogodba (in drugi akti) veljavno sklenjena le takrat, ko jo podpišejo vsi direktorji. Če se direktorja ne omeji na skupno zastopanje, govorimo o samostojnem zastopanju, v tem primeru je vsaka pogodba veljavna že, ko jo podpiše direktor. Druge morebitne omejitve direktorja (notranje omejitve) ne učinkujejo v razmerju do tretjih oseb.
 
Prokurist je poslovni pooblaščenec, njegova pooblastila so neomejena, razen glede odtujitve in obremenjevanja nepremičnin, za kar mora dobiti posebna pooblastila. Prokura je posebna oblika pooblastila, s katero pooblaščenec pridobi upravičenje za zastopanje družbe. Prokurist ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. Prokurist v nasprotju z drugimi pooblaščenci, ki potrebujejo za določene posle posebna pooblastila z natančno opredelitvijo posla, ne potrebuje posebnih konkretnih pooblastil. Prokurist ne deluje kot član uprave, ampak v odvisnosti od pooblastil, ki so mu določena. Lahko je prokurist tista oseba, ki sklepa pravne posle s tretjimi osebami, za odločanje znotraj družbe pa nima pooblastil. Tudi prokuriste je mogoče omejiti s skupno prokuro. Omeji se jih lahko tudi na predmet poslovanja posamezne podružnice družbe. Nekatere omejitve prokure (ki jih tretji ne poznajo in so dogovorjene le med zastopnikom in prokuristom) nimajo pravnega učinka v razmerju do tretjih oseb.

Firma je ime, s katerim družba posluje. Družba lahko uporablja tudi skrajšano firmo, če je vpisana v sodni register. Družba mora pri svojem poslovanju uporabljati firmo ali skrajšano firmo v obliki, kot je vpisana v sodni register.
 


Firma d.o.o. mora vključevati:

  • dodatno sestavino (fantazijsko ime)
  • označbo, ki nakazuje dejavnost družbe,
  • oznako oblike družbe (d.o.o.).


Skrajšana firma mora vsebovati vsaj:

  • dodatno sestavino, po kateri se firma družbe razlikuje od firm drugih družb, in
  • oznako oblike družbe (d.o.o.)


Primer:
BIBA-LEZE, spletna trgovina z igračami in otroško opremo, d.o.o.
BIBA-LEZE d.o.o.

Pri določanju firme se upoštevajo naslednja pravila:

  • sestavina firme, ki nakazuje dejavnost, in oznaka družbe morata biti v slovenskem jeziku,
  • dodatne sestavine firme lahko poleg črk slovenske abecede vsebujejo tudi črke X, Y, W in Q, kot dodatna sestavina firme se lahko uporabljajo besede, ki vključujejo druge črke, če ustrezajo firmam, imenom in priimkom družbenikov, ki so del firme ali ustrezajo registriranim blagovnim znamkam,
  • firma ne sme vsebovati imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij,
  • firma ne sme vsebovati besede Slovenija ali njenih izpeljank in kratic ter besed, ki označujejo državo ali samoupravno lokalno skupnost, razen če družba pridobi dovoljenje Vlade RS ali pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti,
  • dovoljenje vlade ni potrebno, če firma vsebuje le domeno, ki ima domensko končnico »si.«.


Firma se mora jasno razlikovati od vseh družb vpisanih v sodni register. Če temu ni tako, lahko registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register. Družba, ki meni, da se firma pozneje ustanovljene družbe ne razlikuje jasno od njene firme, lahko zahteva opustitev firme, njen izbris iz registra in odškodnino.

Priporočljivo je že pred registracijo preveriti ali je v Poslovni register Slovenije že vpisana enaka ali podobna firma s katero želite družbo poimenovati. Podobnost firme z že vpisanimi firmami se lahko preveri pri referentu točke VEM AJPES ali tukaj.

 

Dejavnosti se od 1.2.2008 dalje vpisujejo samo v Poslovni register Slovenije. Zakon o Poslovnem registru Slovenije določa, da se v Poslovni register Slovenije vpišejo le tiste dejavnosti, ki jih poslovni subjekt dejansko opravlja in pomenijo pomemben del njegovega poslovanja. Vpisujejo se torej  samo statistično pomembne dejavnosti. V primeru inšpekcijskega nadzora bo poslovni subjekt moral dokazovati, da izpolnjuje pogoje za opravljanje posamezne dejavnosti vpisane v Poslovni register Slovenije. Vse dejavnosti, ki jih poslovni subjekt opravlja ali jih namerava opravljati pa poslovni subjekt  navede v aktu o ustanovitvi. 

Dejavnosti vpisane v Poslovni register Slovenije so objavljene na spletnih straneh AJPES (ePRS).

Družbe smejo kot dejavnost opravljati vse posle razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli. Za opravljanje dejavnosti morajo izpolnjevati splošne pogoje in pridobiti ustrezna upravna dovoljenja. Poleg tega morajo za opravljanje nekaterih dejavnosti izpolnjevati še posebne pogoje, ki so objavljeni na spletni strani eVEM: http://evem.gov.si/info/zacenjam/dovoljenja-in-pogoji/.
Obrtno dovoljenje je dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje obrtne dejavnosti, ki so določene v Uredbi o obrtnih dejavnostih. Vlogo za pridobitev obrtnega dovoljenja vloži zastopnik družbe.
Obrtnega dovoljenja ni dovoljeno prenesti na drugo pravno ali fizično osebo. Pravica do opravljanja obrtne dejavnosti se pridobi z vpisom v obrtni register.

Pravne in fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji kot obrtno dejavnost, obrti podobno dejavnost ali domačo oziroma umetnostno obrt, obrtne zadruge in oblike njihovega združevanja ter vsi prostovoljni člani plačujejo članarino Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Več informacij dobite na spletnih straneh OZS: http://www.ozs.si/.
Vsaka družba mora ob registraciji določiti sedež in poslovni naslov.

Sedež je kraj (naselje), kjer družba opravlja svojo dejavnost in mora biti določen v družbeni pogodbi oziroma aktu o ustanovitvi. Sprememba sedeža povzroči spremembo družbene pogodbe oziroma akta o ustanovitvi.

Poslovni naslov, ki mora biti v kraju sedeža, je opredeljen z naseljem, ulico in hišno številko. Sprememba poslovnega naslova v okviru istega kraja (naselja) povzroči spremembo družbene pogodbe oziroma akta o ustanovitvi le, če je poslovni naslov vpisan v akt o ustanovitvi ali družbeno pogodbo (poslovni naslov namreč ni obvezna sestavina akta o ustanovitvi oziroma družbene pogodbe).
Tujec, ki ni vpisan v centralni register prebivalstva in tuja pravna oseba, ki nima matične številke, želi pa se vpisati v sodni register kot družbenik, zastopnik ali član organa nadzora, mora pred vpisom v sodni register pridobiti slovensko davčno številko.

Pridobi jo na krajevno pristojnem davčnem uradu FURS:
  • fizična oseba izpolni obrazec DR-02,
  • pravna oseba izpolni obrazec DR-04,
  • priložiti mora fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta (tuja pravna oseba priloži overjen prevod uradnega izpisa iz matičnega registra sedeža te tuje pravne osebe).
Predlogu za vpis d.o.o. v sodni register, ki ga pripravi referent točke VEM je potrebno priložiti naslednje listine:

  • akt o ustanovitvi / družbeno pogodbo,
  • sklep o imenovanju zastopnikov,
  • izjavo zastopnika, da soglaša z imenovanjem na funkcijo in izjavi poslovodje, da ni zadržkov za njegovo imenovanje iz drugega odstavka 255. člena ZGD-1 (za vsakega zastopnika posebej),
  • sklep o določitvi poslovnega naslova in 
  • potrdilo banke o vplačilu osnovnega kapitala.

Če subjekt vpisa ni lastnik objekta na poslovnem naslovu, navedenem v predlogu za vpis, mora predlogu za vpis priložiti overjeno izjavo lastnika objekta, da subjektu vpisa dovoljuje poslovanje na tem naslovu. Izjavo lahko overi upravna enota, notar ali točka VEM.

Vse listine pripravi in natisne referent točke VEM v postopku priprave predloga za vpis, stranka jih le podpiše. Stranka mora predlogu priložiti zgolj potrdilo banke o vplačilu osnovnega kapitala, če odprtje začasnega računa in vplačilo osnovnega kapitala ni izvedeno prek spleta (aplikacije eTRR).

Ko ustanovitelj d.o.o. na točki VEM vloži predlog za vpis družbe v sodni register in priloži vse obvezne listine (vključno s potrdilom banke o vplačilu osnovnega kapitala), referent točke VEM predlog za vpis posreduje AJPES, ki določi podatke, ki se vpišejo v Poslovni register Slovenije in predlog pošlje v reševanje pristojnemu registrskemu sodišču. Sodišče v nekaj dneh na naslov družbe, določen za vročanje v predlogu za vpis ustanovitve, pošlje Sklep o vpisu ustanovitve subjekta, v primeru nepopolne vloge pa zahteva dopolnitev predloga za vpis. Istočasno s sklepom pošlje tudi obvestilo o vpisu v Poslovni register Slovenije. Na sklepu sodišča o vpisu ustanovitve je navedena tudi davčna številka družbe, ki se dodeli samodejno, na podlagi neposredne elektronske povezanosti s Finančno upravo RS, ob vpisu v sodno/poslovni register.
Na točki VEM AJPES je mogoče opraviti še naslednje storitve:
 
  • Prijava davčnih podatkov (vpis v davčni register, določitev davčnega obdobja, izračun predvidene davčne osnove),
  • Predložitev zahtevka za identifikacijo za namene DDV,
  • Prijava, odjava in spremembe podatkov v obvezna socialna zavarovanja,
  • Prijava, odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni,
  • Prijava prostega delovnega mesta,
  • Oddaja vloge za pridobitev obrtnega dovoljenja,
  • Pooblaščanje tretjih oseb za opravljanje postopkov v sistemu e-VEM:
zastopnik družbe lahko na izpostavi AJPES pooblasti tretjo osebo (računovodjo, kadrovika ipd.) za opravljanje e-VEM postopkov kot so oddaja obrazcev za prijavo v obvezna socialna zavarovanja, prijava sprememb podatkov, odjava iz obveznih socialnih zavarovanj, prijave potreb po delavcih itd. Pooblaščena oseba mora imeti za opravljanje postopkov VEM preko portala e-VEM kvalificirano digitalno potrdilo. Pooblastilo lahko zastopnik časovno omeji in tudi prekliče.

Stanovanjski zakon (SZ-1A) predpisuje, da mora etažni lastnik (najemnik) za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja pridobiti soglasja lastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, vključujoč soglasja lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto. Na začetku mora o tem obvestiti upravnika. Če opravlja dejavnost v nasprotju s tem, mu stanovanjski inšpektor lahko prepove delo.
 

Za opravljanje dejavnosti v stanovanju ni več potrebno posebno dovoljenje občine.

Pogoje za opravljanje dejavnosti v stanovanju določa 14. člen Stanovanjskega zakona. Ti so:
 

  • da gre za dejavnost, ki se opravlja v delu stanovanja (torej ohranja stanovanje kot prostor svojo funkcijo),
  • da dejavnost ne moti stanovalcev pri mirni rabi stanovanj in ne povzroča čezmerne obremenitve skupnih delov večstanovanjske stavbe,
  • da si etažni lastnik pridobi soglasje preostalih solastnikov, ki imajo več kot tri četrtine solastniških deležev, vključujoč soglasje etažnih lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto,
  • o začetku opravljanja dejavnosti mora etažni lastnik obvestiti upravnika,
  • pravica do opravljanja dejavnost ne preide na pravnega naslednika v primeru prenosa etažne lastnine,
  • pri uporabi stanovanja za opravljanje dejavnosti ne gre za spremembo namembnosti stanovanja skladno s predpisi o graditvi objektov in ne za spremembo rabe. Te določbe veljajo tudi za najemnika, ki pa mora pridobiti še dovoljenje lastnika oziroma najemodajalca.
     
Vloge za ustanovitev, spremembo ali izbris družbe z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), komanditne družbe (k.d.), delniške družbe (d.d.) in komanditne delniške družbe (k.d.d.) je mogoče vložiti samo pri NOTARJU.

Predloge za vpis, spremembo ali izbris drugih vrst poslovnih subjektov, ki niso gospodarske družbe in se registrirajo z vpisom v sodni register (npr. zadruge, javni in drugi zavodi, agencije, …) je mogoče vložiti pri notarju ali krajevno pristojnem registrskem sodišču.
Poslovna enota je del družbe, ki mu je mogoče opredeliti naslov in opravlja isto ali drugo dejavnost kot matična družba. Poslovna enota se vpiše v Poslovni register Slovenije, o vpisu odloča AJPES. Poslovne enote ne morejo samostojno opravljati poslov. Prijavo za vpis vloži zastopnik matične družbe na točki VEM ali pa izpolnjeno prijavo (obrazec PRS-2) pošlje izpostavi AJPES po pošti.
 
Podružnica je del družbe, ki je krajevno ločen od sedeža družbe. Podružnica se vpiše v sodni register, o vpisu odloča sodišče. Podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih opravlja družba. Predlog za vpis podružnice lahko poda zastopnik matičnega podjetja na točki VEM.
Nameravana firma je firma, ki jo bodoči družbeniki želijo uporabiti za poimenovanje družbe. Družbeniki z vpisom nameravane firme v sodni register rezervirajo firmo za družbo, ki jo bodo ustanovili kasneje. V bistvu gre za rezervacijo firme s strani družbenikov. Pri uporabi imena firme ima prednost tista družba, katere firma je bila prej vpisana v register. Varstvo (rezervacija) nameravane firme je časovno omejena in preneha z iztekom enega leta od vpisa nameravane firme v sodni register.

Predlog za vpis nameravane firme v sodni register se lahko vloži na točki VEM.


O spremembi podatkov o družbi

 
Predlog za vpis enostavnih sprememb je mogoče vložiti na točki VEM v naslednjih primerih:
  • če gre za spremembo firme ali skrajšane firme, sedeža ali dejavnosti družbe in je akt o ustanovitvi ali družbena pogodba v VEM obliki,
  • če gre za spremembe podatkov o zastopnikih ali poslovnem naslovu in ti podatki niso vpisani v akt o ustanovitvi ali družbeno pogodbo,
  • pri enoosebni d.o.o. kadar se vodi elektronska knjiga sklepov.
 
Pri notarju je treba opraviti spremembe v naslednjih primerih:
  • če gre za spremembo firme ali skrajšane firme, sedeža ali dejavnosti družbe vendar osnovna družbena pogodba ni v VEM obliki,
  • če gre za spremembe drugih podatkov (osnovnega kapitala, poslovnega deleža, družbenikov prenos poslovnih deležev ali izključitev družbenikov, članov organa nadzora).
Družbeniki več osebne d.o.o., ki želijo opravljati enostavne spremembe na točkah VEM in imajo družbeno pogodbo sklenjeno v obliki notarskega zapisa, morajo pri notarju pred tem opraviti pretvorbo notarske družbene pogodbe v enostavno VEM družbeno pogodbo.
Po vpisu navedene spremembe družbene pogodbe v sodni register, pa lahko nadaljnje postopke v zvezi z enostavno spremembo podatkov opravijo na točki VEM.
 
Pri enoosebni d.o.o. lahko družbenik sprejme sklep o spremembi akta o ustanovitvi tako, da ga sprejme v besedilu predpisanega obrazca na točki VEM. Sklep mora biti vpisan v knjigo sklepov.
Če gre za spremembo poslovnega naslova pri enoosebni d.o.o., mora na točko VEM priti zastopnik družbe. V primeru spremembe drugih podatkov pa družbenik.

Če gre za spremembo o zastopnikih pri večosebni družbi morajo na točko VEM priti vsi družbeniki in novi zastopniki. V primeru spremembe drugih podatkov pa zastopnik družbe.
Prijavo za vpis spremembe podatkov o glavni dejavnosti in spremembe kontaktnih podatkov v Poslovnem registru Slovenije vloži zastopnik družbe tako, da se osebno zglasi na točki VEM ali pa izpolnjeno in podpisano prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije (obrazec PRS-1) pošlje po pošti izpostavi AJPES.


O izbrisu družbe

Predlog za izbris d.o.o. vloži zastopnik družbe pri notarju. Seznam notarjev je objavljen na povezavi: http://www.notar-z.si/seznam.php.
 
Informacije o potrebnih dokumentih za vložitev predlogov za izbris d.o.o. nudijo notarji.
 


Razlike med d.o.o. in s.p.


Področje
Podjetnik
Družba z omejeno odgovornostjo
Osnovni kapital
Za vpis podjetnika v Poslovni register Slovenije nosilcu podjetja ni treba vplačati ustanovitvenega kapitala.
Družbeniki morajo vplačati osnovni kapital v višini najmanj 7.500 EUR. Vplačajo ga lahko tudi v obliki stvarnega vložka.
Odgovornost za obveznosti
S.p. za svoje obveznosti odgovarja neomejeno – z vsem svojim premoženjem (tudi zasebnim).
D.o.o. za obveznosti praviloma odgovarja le s premoženjem družbe (zasebno premoženje družbenika je ločeno od premoženja družbe).
Ustanovitveni stroški
Brezplačno
Registracija prek točke VEM je brezplačna.
 
Registracija preko notarja se zaračuna po notarski tarifi.
Obdavčitev dobička
Razlika med prihodki in odhodki je plača podjetnika. Razlika se prišteje morebitnim ostalim prihodkom fizične osebe. Vsota (osnova za obdavčitev) se obdavči po dohodninski lestvici (16%, 27%, 41%, 50%) ali "normiranci" pavšalisti (20%).
Davek od dohodka pravnih oseb  - enaka davčna stopnja (17%).
Vodenje poslovnih knjig
- normirani odhodki (80%) ali
- enostavno knjigovodstvo ali
- dvostavno knjigovodstvo 
- dvostavno knjigovodstvo
Poslovni račun – TRR
S.p. posluje preko transakcijskega računa, ki ga odpre pri izbrani banki. Z denarjem na računu prosto razpolaga.
D.o.o. posluje preko transakcijskega računa, ki ga odpre pri izbrani banki. Razpolaganje z denarjem je omejeno na poslovne namene
Letno poročilo
S.p. mora do 31.3. predložiti letno poročilo za namene javne objave, državne statistike in davčni namen. S.p., ki je obdavčen na ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, pa letnega poročila ni potrebno oddati.
D.o.o.  do 31.3. odda letno poročilo za namen javne objave, državne statistike in davčni namen. Srednje in velike družbe v osmih mesecih po koncu poslovnega leta predložijo za namen javne objave revidirano in konsolidirano letno poročilo. 





OBVESTILO O UPORABI PIŠKOTKOV
Spletni portal uporablja piškotke za izboljšanje delovanja spletnih storitev. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?