1. domača fizična oseba
2. tuja fizična oseba
3. domača pravna oseba
4. tuja pravna oseba

1. je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivih dejanj, ki jih določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Omejitev preneha po 5 letih od pravnomočne sodbe oziroma z izbrisom iz kazenske evidence;
2. je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;
3. je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;
4. ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oz. prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno;
5. je bila neposredno z več kot 50% udeležena v kapitalu d.o.o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPIPP;
6. je v zadnjih treh mesecih ustanovila d.o.o. oziroma pridobila delež v d.o.o, ki ni starejša od 3 mesecev, razen če ta d.o.o. izpolnjuje pogoje, ki jih določa 10. a člen Zakona o gospodarskih družbah: ima odprt transakcijski račun, nima neporavnanih davčnih obveznosti, ima neprekinjeno vsaj en mesec zaposleno osebo itd.
    

Na točko VEM morajo priti vsi družbeniki in zastopniki. S seboj morajo družbeniki prinesti veljavni osebni dokument (osebna izkaznica, potni list ali druga veljavna listina za ugotovitev istovetnosti) in potrdilo o vplačilu ustanovitvenega kapitala. Tujec (fizična ali pravna oseba) tudi slovensko davčno številko.

Če je ustanovitelj (družbenik) domača pravna oseba, mora na točko VEM priti zastopnik pravne osebe (pravna oseba mora biti vpisana v Poslovni register Slovenije). Če je ustanovitelj (družbenik) tuja pravna oseba  mora vlogo za vpis oddati pri notarju.

Ustanovitelj potrebuje:

	Domača fizična oseba	Tuja fizična oseba	Domača pravna oseba
Osebni dokument
EMŠO
Matična številka
davčna številka (slovenska)
Delež v kapitalu (npr. 100%, 50%, 1/3)
davčna izjava*
overjen prevod uradnega izpisa iz registra njegovega sedeža

* Davčna izjava:
D.o.o. lahko ustanovijo družbeniki, ki izjavijo, da niso v kapitalu nobene druge družbe udeleženi z več kot 25 odstotki oziroma, da imajo vse kapitalske družbe, v kapitalu katerih so udeleženi z več kot 25 odstotki, poravnane vse davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila. Davčno izjavo morajo osebno podpisati vsi družbeniki.

Firma je ime, s katerim družba posluje. Družba lahko uporablja tudi skrajšano firmo, če je vpisana v sodni register. Družba mora pri svojem poslovanju uporabljati firmo ali skrajšano firmo v obliki, kot je vpisana v sodni register.

Firma d.o.o. mora vključevati:

• dodatno sestavino (fantazijsko ime)
• označbo, ki nakazuje dejavnost družbe,
• oznako oblike družbe (d.o.o.).

Skrajšana firma mora vsebovati vsaj:

• dodatno sestavino, po kateri se firma družbe razlikuje od firm drugih družb, in
• oznako oblike družbe (d.o.o.)

Primer:
BIBA-LEZE, spletna trgovina z igračami in otroško opremo, d.o.o.
BIBA-LEZE d.o.o.

Pri določanju firme se upoštevajo naslednja pravila:

• sestavina firme, ki nakazuje dejavnost, in oznaka družbe morata biti v slovenskem jeziku,
• prevod firme v tuj jezik se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku,
• dodatne sestavine firme lahko poleg črk slovenske abecede vsebujejo tudi črke X, Y, W in Q, kot dodatna sestavina firme se lahko uporabljajo besede, ki vključujejo druge črke, če ustrezajo firmam, imenom in priimkom družbenikov, ki so sestavni del firme ali ustrezajo registriranim blagovnim znamkam,
• firma ne sme vsebovati imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij,
• firma ne sme vsebovati besedo Slovenija v vseh sklonih in svojilnih pridevnikih ter besed, ki označujejo državo ali samoupravno lokalno skupnost, razen če firma pridobi dovoljenje Vlade RS ali pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti.

Firma se mora jasno razlikovati od vseh družb vpisanih v sodni register. Če temu ni tako, lahko registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register. Družba, ki meni, da se firma pozneje ustanovljene družbe ne razlikuje jasno od njene firme, lahko zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino.

Priporočljivo je že pred registracijo preveriti ali je v Poslovni register Slovenije že vpisana enaka ali podobna firma s katero želite družbo poimenovati. Podobnost firme z že vpisanimi firmami se lahko preveri pri referentu točke VEM AJPES ali tukaj.

• fizična oseba izpolni obrazec DR-02,
• pravna oseba izpolni obrazec DR-04,
• priložiti mora fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta (tuja pravna oseba priloži overjen prevod uradnega izpisa iz matičnega registra sedeža te tuje pravne osebe).

Predlogu za vpis d.o.o. v sodni register, ki ga pripravi referent točke VEM je potrebno priložiti naslednje listine:

• akt o ustanovitvi / družbeno pogodbo,
• sklep o imenovanju zastopnikov,
• izjavo zastopnika, da soglaša z imenovanjem na funkcijo in izjavi poslovodje, da ni zadržkov za njegovo imenovanje iz drugega odstavka 255. člena ZGD-1 (za vsakega zastopnika posebej),
• sklep o določitvi poslovnega naslova in 
• potrdilo banke o vplačilu osnovnega kapitala.

• Prijava davčnih podatkov (vpis v davčni register, določitev davčnega obdobja, izračun predvidene davčne osnove),
• Predložitev zahtevka za identifikacijo za namene DDV,
• Prijava, odjava in spremembe podatkov v obvezna socialna zavarovanja,
• Prijava, odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni,
• Prijava prostega delovnega mesta,
• Oddaja vloge za pridobitev obrtnega dovoljenja,
• Pooblaščanje tretjih oseb za opravljanje postopkov v sistemu e-VEM:

Stanovanjski zakon (SZ-1A) predpisuje, da mora etažni lastnik (najemnik) za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja pridobiti soglasja lastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, vključujoč soglasja lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto. Na začetku mora o tem obvestiti upravnika. Če opravlja dejavnost v nasprotju s tem, mu stanovanjski inšpektor lahko prepove delo.
 

Za opravljanje dejavnosti v stanovanju ni več potrebno posebno dovoljenje občine.

Pogoje za opravljanje dejavnosti v stanovanju določa 14. člen Stanovanjskega zakona. Ti so:
 

• da gre za dejavnost, ki se opravlja v delu stanovanja (torej ohranja stanovanje kot prostor svojo funkcijo),
• da dejavnost ne moti stanovalcev pri mirni rabi stanovanj in ne povzroča čezmerne obremenitve skupnih delov večstanovanjske stavbe,
• da si etažni lastnik pridobi soglasje preostalih solastnikov, ki imajo več kot tri četrtine solastniških deležev, vključujoč soglasje etažnih lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto,
• o začetku opravljanja dejavnosti mora etažni lastnik obvestiti upravnika,
• pravica do opravljanja dejavnost ne preide na pravnega naslednika v primeru prenosa etažne lastnine,
• pri uporabi stanovanja za opravljanje dejavnosti ne gre za spremembo namembnosti stanovanja skladno s predpisi o graditvi objektov in ne za spremembo rabe. Te določbe veljajo tudi za najemnika, ki pa mora pridobiti še dovoljenje lastnika oziroma najemodajalca.
   

a) razmejitev pristojnosti za vložitev predloga za vpis spremembe pri ENO-OSEBNI d.o.o.

b) Razmejitev pristojnosti za vložitev predloga za vpis spremembe pri VEČ-OSEBNI d.o.o.