Registracija samostojnih podjetnikov |
| 1 | Na kakšen način je mogoče izbrisati s.p. iz Poslovnega registra Slovenije? Ali se mora samostojni podjetnik osebno oglasiti na AJPES ali lahko to uredi s pisno vlogo? |
| Samostojni podjetnik, ki želi prenehati opravljati dejavnost, mora skladno z veljavno zakonodajo vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja opravljanja dejavnosti na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, v poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost ter ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Prijavo za izbris mora vložiti najmanj 3 dni pred želenim datumom izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije.
Prijavo za izbris lahko vloži samostojni podjetnik ali pooblaščena oseba. Če prijavo vloži pooblaščenec, mora imeti pisno pooblastilo podjetnika. Podpis pooblastitelja (podjetnika) mora biti overjen pri notarju ali na upravni enoti. Prijavo za izbris vloži na eni izmed točk VEM.
 Seznam točk VEM
Če ima samostojni podjetnik kvalificirano digitalno potrdilo, lahko prijavo za izbris vloži od doma prek spletnega portala VEM. |
|
| 2 | Koliko dejavnosti samostojni podjetnik lahko vpiše v Poslovni register Slovenije ob registraciji s.p.? |
|
V prijavi za vpis s.p. v Poslovni register Slovenije samostojni podjetnik navede dejavnosti, ki jih bo dejansko opravljal. Postopek za spremembo dejavnosti je enostaven in brezplačen, zato lahko podjetnik dejavnosti kadarkoli spremeni (doda ali izbriše).
|
|
| 3 | Kakšna je razlika med »celodnevnim« in »popoldanskim« s.p.? |
| V Poslovnem registru Slovenije ne razlikujemo med tako imenovanim popoldanskim s.p. in navadnim (celodnevnim) s.p., ker predpisi tega ne določajo. Razlika je pri plačevanju prispevkov, in sicer glede na to iz katerega naslova ima podjetnik sklenjeno obvezno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Samostojni podjetnik je namreč lahko zavarovan kot samozaposlenec (kot s.p.) ali pri drugem delodajalcu (če je v delovnem razmerju). AJPES v postopku vpisa samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije tega podatka ne preverja, ker to ni pogoj za registracijo. |
|
| 4 | Kaj se zgodi s statusom rednega študenta v primeru, da želi odpreti »celodnevni« s.p.? |
| Ustanovitev s.p. ne vpliva na status študenta, vendar pa mora študent na ustrezni ustanovi preveriti ali opravljanje pridobitne dejavnosti kakorkoli vpliva na druge pravice oziroma ugodnosti, ki izhajajo iz statusa študenta (npr. študentski dom, štipendija, ...). |
|
| 5 | Ali je za opravljanje dejavnosti samostojnega podjetnika potrebno odpreti poseben račun ali se lahko uporablja osebni račun podjetnika? |
|
AJPES vodi register transakcijskih računov v skladu z določili Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS) na osnovi podatkov, ki jih za vodenje registra posredujejo banke. Pogojev odpiranja in vodenja transakcijskih računov pri bankah AJPES ne določa.
V skladu z določili 1. odstavka 146. člena ZPlaSS in 4. člena Akta o vzpostavitvi RTR so podatki o transakcijskih računih samostojnih podjetnikov in zasebnikov, vpisanih v poslovni register Republike Slovenije (to pomeni, da jim je dodeljena matična številka) javni in brezplačno dostopni prek spletnega portala AJPES. Kadar so torej imetniki transakcijskega računa subjekti vpisa v poslovni register, ti transakcijski računi dobijo v banki posebno oznako vrste računa (vrsta T), kot je to določeno z Aktom o vzpostavitvi in vodenju RTR, vodijo pa se v poslovnem delu registra transakcijskih računov, zaradi česar se zanje običajno uporablja izraz »poslovni« računi. Podatki o transakcijskih računih fizičnih oseb pa so osebni podatki, zato za dostop do teh podatkov veljajo pravila, ki jih določa ZVOP-1 in torej niso javno dostopni.
Zakonodaja termina poslovni račun ne pozna. 3. odstavek 37. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) določa, da morajo imeti subjekti vpisa v poslovni register Republike Slovenije pri ponudniku plačilnih storitev odprt transakcijski račun. Samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo imeti za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen transakcijski račun.
|
|
| 6 | Kje lahko samostojni podjetnik opravi spremembe kontaktnih podatkov, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije? |
| |
|
| 7 | Kje je dostopen seznam vseh dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD)? |
|
AJPES je kot upravljavec Poslovnega registra Slovenije pristojen za razvrščanje po dejavnosti v skladu z SKD. Za podrobnejše informacije o SKD (tudi šifrant SKD) glej:
Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD)
|
|
| 8 | Kje samostojni podjetnik lahko dobi dokazilo o v Poslovni register Slovenije vpisanih dejavnostih? |
|
kjer se nahaja tudi natančen opis postopka prevzema e-izpisa. Za ta namen mora uporabnik spletnega portala AJPES opraviti brezplačno registracijo in potrditi digitalno spletno potrdilo AJPES kot zaupanja vredno. Po izbiri poslovnega subjekta v aplikaciji ePRS se na spletni strani ponudi možnost "Pripravi redni izpis". Na desni strani je v oklepaju besedilo "PDF" in simbol za nalivno pero. S klikom na oklepaj oziroma nalivno pero se avtomatsko izpiše elektronsko podpisan izpis iz Poslovnega registra Slovenije. |
|
| 9 | Kako se lahko samostojni podjetnik preoblikuje v gospodarsko družbo? |
|
Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika ureja Zakon o gospodarskih družbah (poglavje Statusno preoblikovanje podjetnika, členi od 667 do 672) in sicer kot prenos podjetja na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja, ali prenos podjetja na prevzemno kapitalsko družbo.
Prenos podjetja na novo kapitalsko družbo
"Prenos podjetja na novo kapitalsko družbo" pomeni, da se zaradi prenosa podjetnikovega podjetja ustanovi nova kapitalska družba. V navedenem primeru se prenos opravi na podlagi enostranskega pravnega posla oziroma sklepa podjetnika o njegovem preoblikovanju. Pomembno je, da kapitalska družba pred preoblikovanjem ne obstaja in se torej ustanovi z namenom, da samostojni podjetnik nanjo prenese svojo dejavnost.
Postopek prenosa poteka v več korakih.
1. korak: Obvestilo in sklep
Samostojni podjetnik mora vsaj tri mesece pred preoblikovanjem na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, v poslovnih prostorih) objaviti, da bo svojo dejavnost nadaljeval v drugi pravnoorganizacijski obliki ter ob tem navesti tudi dan preoblikovanja iz s.p. v d.o.o.. V tem času mora samostojni podjetnik sprejeti sklep o prenosu, ki mora vsebovati firmo in sedež s. p., izjavo o prenosu podjetja in vrednost s.p. .
2. korak: Prenos dejavnosti in premoženja
S prenosom preidejo na d.o.o. podjetje samostojnega podjetnika ter vse pravice in obveznosti samostojnega podjetnika v zvezi s podjetjem. D.o.o. kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem samostojnega podjetnika.
3. korak: Vpis v sodni register
Samostojni podjetnik mora vložiti predlog za vpis prenosa podjetja v sodni register. Predlogu za vpis prenosa mora priložiti sklep o prenosu podjetja in listine, ki jih je treba predložiti ob vpisu ustanovitve nove družbe v register (akt o ustanovitvi nove družbe, v katerem je navedeno, da je družba ustanovljena s prenosom podjetja podjetnika, …). Predlog za vpis prenosa samostojni podjetnik vloži pri notarju, ki tudi overi vse potrebne dokumente. Registrski organ (sodišče) nato v sodni register hkrati vpiše prenos podjetja in ustanovitev nove družbe. AJPES izbriše samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije na podlagi sklepa sodišča o vpisu prenosa podjetja, ki ga prejme neposredno od sodišča. Zato samostojni podjetnik v primeru preoblikovanja ne sme vložiti prijave za izbris s.p. iz Poslovnega registra Slovenije.
Prenos podjetja na prevzemno kapitalsko družbo
"Prenos podjetja na prevzemno kapitalsko družbo" pa pomeni prenos podjetja na kapitalsko družbo, ki je že bila ustanovljena. Za prenos podjetja na prevzemno družbo se smiselno uporablja postopek kot pri prenosu podjetja na novo družbo, z razliko, da mora samostojni podjetnik namesto sklepa o prenosu podjetja, s poslovodstvom prevzemne družbe skleniti pogodbo o prenosu podjetja. Pogodba o prenosu podjetja mora biti sklenjena v notarskem zapisu.
Z vpisom prenosa podjetnikovega podjetja v sodni register, samostojni podjetnik preneha opravljati dejavnost, s.p. preide na novo družbo, podjetnik pa postane imetnik deležev družbe.
Več informacij lahko samostojni podjetnik pridobi pri najbližjem notarju. Seznam notarjev, ki opravljajo storitve točk VEM, je objavljen na portalu eVEM:
Seznam vstopnih točk VEM
|
|
| 10 | Ali se lahko samostojni podjetnik zaposli pri kakem drugem podjetju? |
|
Če je samostojni podjetnik v Poslovni register Slovenije vpisan kot s. p., ni omejitve za zaposlitev pri drugem delodajalcu. V tem primeru mora na Davčno upravo Republike Slovenije sporočiti, da ne bo več zavarovan iz naslova opravljanja dejavnosti (kot s.p.), opraviti ustrezne odjave iz obveznih socialnih zavarovanj, novi delodajalec pa ga mora prijaviti v obvezna socialna zavarovanja.
|
|
| 11 | Ali mora samostojni podjetnik imeti končano srednjo šolo za dejavnost, ki jo namerava opravljati kot s.p. in ali mora imeti končano srednjo šolo, da lahko registrira s.p. ? |
|
Za registracijo s.p. niso določeni nobeni pogoji glede izobrazbe.
Nekatere dejavnosti pa je mogoče opravljati le ob izpolnjevanju določenih pogojev. Najpogosteje morajo samostojni podjetniki pridobiti obrtno dovoljenje, pridobitev le-tega je lahko pogojena tudi z izpolnjevanjem pogoja glede izobrazbe. Če samostojni podjetnik ne izpolnjuje pogoja glede izobrazbe lahko obrtno dovoljenje pridobi tudi tako, da zaposli osebo, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja oziroma ima obrtno dovoljenje.
Več pojasnil lahko samostojni podjetnik pridobi na področni obrtno-podjetniški zbornici oziroma pri organu, ki izda dovoljenje za opravljanje določene dejavnosti.
|
|
| 12 | Ali lahko tujec registrira s.p.? Katere dokumente potrebuje, da se lahko vpiše v Poslovni register Slovenije? |
|
Za osebe, ki niso državljani Republike Slovenije velja določba 21. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1), ki določa, da se lahko tujec registrira kot podjetnik, če ima veljavno osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta, treh let ali prost dostop na trg dela. Več informacij v zvezi z osebnimi delovnimi dovoljenji nudi Zavod za zaposlovanje.
Državljani držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije ter njihovi družinski člani, ki imajo dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji ali vizum za dolgoročno bivanje v Republiki Sloveniji imajo pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela zato za registracijo s.p. ne potrebujejo osebnega delovnega dovoljenja.
Bistveno je tudi, da ima tujec, ki se želi registrirati kot podjetnik slovensko davčno številko, ki jo pridobi z vpisom v Davčni register in EMŠO, ki jo pridobi z vpisom v Centralni register prebivalstva. Vlogo za vpis v Davčni register vloži na davčnem uradu. Na vlogi mora obvezno navesti, da davčno številko potrebuje za registracijo s.p., da davčni urad hkrati z vpisom v Davčni register uredi tudi vpis v Centralni register prebivalstva oziroma pridobitev EMŠO.
Drugi dokumenti za registracijo s.p. niso potrebni (razen osebnega dokumenta zaradi identifikacije).
|
|
| 13 | Ali obstajajo kakšne posebnosti v povezavi z upokojenci in statusom samostojnega podjetnika? |
|
Skladno s 116. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) se upokojencu, ki ima hkrati tudi status samostojnega podjetnika oziroma opravlja dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa (to je najmanj s polovico polnega zavarovalnega časa) lahko izplačuje sorazmerni del pokojnine. Upokojenec, ki uživa »invalidsko« pokojnino pa s pridobitvijo statusa samostojnega podjetnika izgubi pravico do pokojnine, in sicer z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja.
|
