Fi=Po Finančni podatki

Najpopolnejše analitično orodje za hiter pregled poslovanja in poglobljeno analizo

Pojasnila


1. BILANCA STANJA

Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov ob koncu poslovnega leta, za katero se sestavlja. Izkazuje obseg in kakovost sredstev (dolgoročnih in kratkoročnih) ter obseg in kakovost njihovega financiranja (z lastniškimi in dolžniškimi viri financiranja).
1.1 AKTIVA
Aktiva izkazuje stanje sredstev poslovnega subjekta.

I. NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
so sredstva, ki jih ima poslovni subjekt za proizvajanje proizvodov oziroma opravljanje storitev v daljšem časovnem obdobju.
1. NEOPREDMETENA SREDSTVA
so sredstva, ki praviloma ne obstajajo v fizični obliki (patenti, licence, blagovne znamke, računalniški programi, dobro ime, in podobno).
II. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
so sredstva v lasti ali finančnem najemu, ki se uporabljajo v več kot enem obračunskem obdobju (zemljišča, zgradbe, proizvajalne naprave in stroji, druga oprema in podobno).
III. NALOŽBENE NEPREMIČNINE
so tiste, ki jih poslovni subjekt poseduje, da bi prinašale najemnino in/ali povečevale vrednost dolgoročne naložbe.
IV. DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE
so sredstva, ki jih ima poslovni subjekt z namenom, da bi z donosi ustvarjal finančne prihodke (naložbe v kapital ali finančne dolgove drugih podjetij, države ali drugih izdajateljev). To so naložbe, ki naj bi se obdržale več kot leto dni in s katerimi se naj ne bi trgovalo.
V. DOLGOROČNE POSLOVNE TERJATVE
so terjatve na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo stvari ali izvedbo storitve in ki zapadejo v plačilo v roku daljšem od leta dni (dani dolgoročni blagovni ali potrošniški krediti, predujmi, varščine, terjatve iz finančnega najema in podobno).
A. SKUPAJ DOLGOROČNA SREDSTVA
so sredstva, ki jih poslovni subjekt uporablja v obdobju, ki je daljše od enega leta.
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
se nenehno preoblikujejo in jih poslovni subjekt uporablja manj kot eno leto.
I. SREDSTVA (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO
izkazujejo opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine in druga nekratkoročna sredstva, ki so namenjena prodaji.
II. ZALOGE
so sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev (zaloge materiala, trgovskega blaga, nedokončanih ali gotovih proizvodov in podobno).
III. KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE
so finančna sredstva, ki so namenjena, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, poslovni subjekt povečeval svoje finančne prihodke v obdobju do enega leta (kratkoročne finančne naložbe v delnice in deleže, kratkoročna finančna posojila in podobno).
IV. KRATKOROČNE POSLOVNE TERJATVE
izhajajo iz poslovanja in se pojavljajo večinoma do kupcev, do dobaviteljev, do zaposlenih ali do države.
V. DENARNA SREDSTVA
predstavljajo denar v blagajni, dobroimetje na računih pri banki ali pri drugi finančni inštituciji, ki se lahko uporablja za plačevanje, pa tudi takoj udenarljive prejete čeke in druge vrednostne papirje.
C. KRATKOROČNE AČR
predstavljajo kratkoročno odloženi stroški (zavarovanje, naročnina in podobno) in kratkoročno nezaračunani prihodki (vrednotnice, DDV od prejetih predujmov in podobno).
SREDSTVA
so v denarni merski enoti izražene stvari, pravice in denar, s katerimi premoženjskopravno razpolaga poslovni subjekt.
ZUNAJBILANČNA SREDSTVA
so možne terjatve poslovnega subjekta (na primer vložene tožbe, ki bi mu lahko prinesle dobiček).
1.2 PASIVA
Pasiva izkazuje stanje obveznosti do virov sredstev.

I. ZAČETNI PODJETNIKOV KAPITAL
je prenos vrednosti stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti, ki izhaja iz izvirne listine ali cenitvenega poročila in ne sme presegati njegove poštene vrednosti.
II. PRENOSI STVARNEGA PREMOŽENJA MED OPRAVLJANJEM DEJAVNOSTI
predstavljajo prenose stvarnega premoženja med fizično osebo in samostojnim podjetnikom po vpisu v poslovni register.
III. PRITOKI IN ODTOKI DENARNIH SREDSTEV
predstavljajo gibanje prejemkov in izdatkov med fizično osebo in samostojnim podjetnikom.
VI. ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA
je razlika med celotnim poslovnim izidom, obračunanim davkom iz dobička in odloženimi davki. To je preostanek čistega dobička poslovnega leta, ki pri sestavitvi letnega poročila ni bil porabljen za druge namene, ali ugotovljena čista izguba poslovnega leta, ki jo pri sestavitvi letnega poročila ni bilo mogoče pokriti v breme drugih sestavin kapitala.
1. REZERVACIJE
se oblikujejo kot vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki za zbiranje zneskov, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov (na primer za reorganizacijo, za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, za pokojnine, za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi).
2. DOLGOROČNE PČR
predstavljajo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke (zajemajo tudi državne podpore in donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oz. za pokrivanje določenih stroškov).
C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
so obveznosti z rokom zapadlosti plačila, daljšim od leta dni od njihovega nastanka oziroma od datuma bilance stanja.
I. DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI
so obveznosti, katerih rok plačila je daljši od enega leta. Lahko so dolgoročna posojila, dobljena na podlagi posojilnih pogodb pri bankah, družbah in fizičnih osebah, dolgoročna posojila, dobljena na podlagi obveznic in podobno.
II. DOLGOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI
so obveznosti na dolgi rok, ki jih ima poslovni subjekt v zvezi s kupljenim blagom ali storitvami do domačih ali tujih pravnih ali fizičnih oseb (dolgoročni krediti, dobljeni na podlagi kreditnih pogodb, obveznosti iz dolgoročnih kreditov dobaviteljev, obveznosti za odloženi davek, dolgoročni dolgovi iz finančnega najema in podobno).
SKUPAJ LASTNI IN DOLGOROČNI VIRI
Postavko sestavljajo kapital, rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve ter dolgoročne obveznosti.
PRESEŽEK ALI PRIMANJKLJAJ DOLGOROČNIH VIROV
Vrednost je pozitivna, v kolikor poslovni subjekt z lastnimi in dolgoročnimi viri financira vsa dolgoročna sredstva, sicer je negativna.
Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
so obveznosti v zvezi s financiranjem sredstev, ki zapadejo v plačilo v obdobju, krajšem od leta dni in tisti del dolgoročnih obveznosti, ki je že zapadel v plačilo, a še ni plačan, ali ki zapade v plačilo v obdobju do leta dni po datumu bilance stanja.
I. OBVEZNOSTI, VKLJUČENE V SKUPINO ZA ODTUJITEV
so obveznosti, vključene v skupino sredstev, ki bo odtujena s prodajo ali kako drugače, in kjer bodo obveznosti, neposredno povezane s temi sredstvi, tudi prenesene v transakciji.
II. KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI
so dobljena kratkoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani kratkoročni vrednostni papirji.
III. KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI
so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v manj kot letu dni in so povezane s poslovanjem, in ne s financiranjem ali naložbenjem. Sem štejemo kredite dobaviteljev, obveznosti do zaposlenih, do države (iz naslova davkov), v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida in podobno, pa tudi kratkoročne poslovne obveznosti do kupcev (za dobljene predujme in za prejete kratkoročne varščine).
D. KRATKOROČNE PČR
so obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavile v letu dni in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena. Oblikujejo se za vnaprej pričakovane stroške oziroma odhodke (za stroške kala, razsipa, uničenja, loma in podobno) ali za kratkoročno odložene prihodke (vnaprej plačana najemnina, šolnina, naročnina in podobno).
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
so obveznosti, ki temeljijo na pravno zasnovanem razmerju poslovnega subjekta do virov sredstev, s katerimi se financira.
ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI
so možne obveznosti ali terjatve (na primer, če poslovni subjekt s svojim premoženjem jamči za obveznosti nekoga drugega, stroški sodnih postopkov in podobno).

2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz v katerem poslovni subjekti izkazujejo prihodke, odhodke in poslovni izid v obračunskem obdobju.

KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA
sestavljajo poslovni prihodki (prihodki od prodaje proizvodov in storitev, od prodaje trgovskega blaga, prihodki iz usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter drugi poslovni prihodki), povečani ali zmanjšani za spremembo vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje.
1. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
so prihodki, ki jih poslovni subjekt ustvari s prodajo proizvodov, trgovskega blaga ali z opravljenimi storitvami na domačem in tujih trgih.
A) ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NA DOMAČEM TRGU
so prihodki, ki jih poslovni subjekt ustvari s prodajo proizvodov, trgovskega blaga ali z opravljenimi storitvami na domačem trgu.
B) ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NA TUJEM TRGU
so prihodki, ki jih poslovni subjekt ustvari s prodajo proizvodov, trgovskega blaga ali z opravljenimi storitvami na tujih trgih.
2. SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE
je razlika med končnim in začetnim stanjem zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje. Če so zaloge konec obračunskega obdobja večje to povečuje poslovne prihodke in obratno.
3. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE
so tisti, ki jih je proizvedel in usredstvil poslovni subjekt ter z njimi povezane storitve. Njihov znesek ne sme presegati stroškov proizvodnje oziroma opravljanja storitev.
4. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (S PREVREDNOTOVALNIMI POSLOVNIMI PRIHODKI)
vključujejo subvencije, dotacije, regrese, kompenzacije, premije in podobne prihodke, ki so povezani s poslovnimi učinki ter prevrednotovalne poslovne prihodke.
POSLOVNI ODHODKI SKUPAJ
predstavljajo jih stroški, ki so vsebovani v prodanih učinkih.
5. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
so stroški nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala, stroški porabljenega materiala in stroški storitev.
A) NABAVNA VREDNOST PRODANEGA BLAGA IN MATERIALA IN STROŠKI PORABLJENEGA MATERIALA
zajema stroške surovin in drugih materialov ter kupljenih delov in polproizvodov, ki se porabljajo pri ustvarjanju poslovnih učinkov, prav tako pa stroške pomožnega materiala za vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev ter drobnega inventarja, pisarniškega materiala in nadomestnih delov za servisiranje proizvodov po njihovi prodaji in tudi stroške kala, razsipa, okvar in loma.
B) STROŠKI STORITEV
so izvirni stroški kupljenih storitev, ki so neposredno potrebne pri nastajanju poslovnih učinkov (na primer stroški proizvodnih faz, ki jih opravijo zunanji izvajalci) pa tudi posredni poslovni stroški, ki izhajajo iz storitev (prevozne storitve, najemnine, študentsko in drugo delo, ki nima podlage v pogodbi o zaposlitvi, stroški reklam, reprezentance, zavarovalnih premij in podobno).
6. STROŠKI DELA
so izvirni stroški, ki se nanašajo na obračunane plače in na dajatve, ki se obračunavajo od te osnove in niso sestavni del bruto zneskov. Ti stroški lahko neposredno bremenijo ustvarjanje poslovnih učinkov (stroški neposrednega dela) ali pa imajo naravo posrednih stroškov in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih stroškov.
A) STROŠKI PLAČ
predstavljajo bruto izplačane plače in nadomestila plač, ki bremenijo delodajalca.
B) STROŠKI SOCIALNIH ZAVAROVANJ
so prispevki delodajalca od bruto plač.
C) DRUGI STROŠKI DELA
predstavljajo drugi stroški, ki jih ima poslovni subjekt v zvezi z zaposlenimi (nadomestila za prehrano med delom, prevoz na delo, regres, odpravnine in podobno).
7. ODPISI VREDNOSTI
predstavljajo znižanje vrednosti sredstev zaradi izrabe ali prevrednotenja v poslovnem letu.
A) AMORTIZACIJA
je strošek, ki nastaja zaradi prenašanja nabavne vrednosti amortizirljivega sredstva na poslovne učinke.
B) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI PRI NEOPREDMETENIH SREDSTVIH IN OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTVIH
nastanejo zaradi oslabitve neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja v okviru kapitala iz njihove predhodne okrepitve.
C) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI PRI OBRATNIH SREDSTVIH
nastanejo zaradi oslabitve obratnih sredstev, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja v okviru kapitala iz njihove predhodne okrepitve.
8. DRUGI POSLOVNI ODHODKI
vsebujejo vse druge stroške, ki niso zajeti med ostalimi poslovnimi odhodki (različne takse, povračila in prispevki, ki se ne obračunavajo od izplačil fizičnim osebam, stroški sanacije zemljišča, ki niso investicijska vlaganja, stroški štipendij, nagrade učencem, dijakom in študentom na obvezni praksi skupaj z dajatvami, stroški rezervacij, ki niso vštete v zaloge in podobno).
DOBIČEK/IZGUBA IZ POSLOVANJA
je poslovni izid, ki ga poslovni subjekt ustvari s poslovanjem.
9. FINANČNI PRIHODKI
so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami in v zvezi s terjatvami.
10. FINANČNI ODHODKI
so odhodki od financiranja (stroški danih obresti), odhodki za naložbenje (prevrednotovalni finančni odhodki zaradi oslabitve finančnih naložb) in negativne tečajne razlike.
11. DRUGI PRIHODKI
so neobičajne postavke, ki povečujejo poslovni izid (subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki, prejete odškodnine in kazni in podobno).
12. DRUGI ODHODKI
so neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu zmanjšujejo poslovni izid (denarne kazni, odškodnine, pa tudi rezervacije za kritje možne izgube in podobno).
ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (ČISTI DOBIČEK / ČISTA IZGUBA OBRAČUNSKEGA OBDOBJA)
(čisti dobiček / čista izguba obračunskega obdobja) je razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki, zmanjšana za obračunan davek iz dobička (kot deležem države v njem) in odloženimi davki.

3. KAZALNIKI POSLOVANJA

SREDSTVA
so v denarni merski enoti izražene stvari, pravice in denar, s katerimi premoženjskopravno razpolaga poslovni subjekt.
DOLGOROČNE IN KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
so vsi zunanji viri financiranja poslovnega subjekta.
FINANČNE OBVEZNOSTI
so dobljena kratkoročna ali dolgoročna posojila družb v skupini, finančnih institucij ali drugih virov, zajemajo pa tudi rezervacije in pasivne časovne razmejitve.
PRIHODKI
so vsi prihodki, ki jih je poslovni subjekt ustvaril v poslovnem letu.
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
so prihodki, ki jih poslovni subjekt ustvari s prodajo proizvodov, trgovskega blaga ali z opravljenimi storitvami na domačem in tujih trgih.
DODANA VREDNOST ALI IZGUBA NA SUBSTANCI
je osnovni ekonomski indikator in temeljno merilo gospodarske aktivnosti ter uspeha. Vsebinsko pomeni novoustvarjeno vrednost v enem letu. Dodana vrednost je pozitivna razlika med kosmatim donosom od poslovanja in stroški blaga, materiala in storitev ter drugimi poslovnimi odhodki. Negativna razlika je izguba na substanci.
DOBIČEK ALI IZGUBA IZ POSLOVANJA (EBIT)
predstavlja poslovni izid, ki ga poslovni subjekt ustvari s poslovanjem.
DENARNI TOK IZ POSLOVANJA (EBITDA)
je eden izmed pokazateljev uspešnosti poslovanja, izračunavamo ga tako, da poslovnemu izidu iz poslovanja prištejemo odpise vrednosti.
ČISTI DOBIČEK ALI ČISTA IZGUBA
je rezultat razlike med vsemi prihodki in vsemi odhodki v poslovnem letu, zmanjšan za davek iz dobička in za druge davke.
ŠTEVILO ZAPOSLENIH
predstavlja povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v poslovnem letu.
CELOTNA GOSPODARNOST (PRIHODKI / ODHODKI)
skupni prihodkiskupni odhodki

Kazalnik najbolj nazorno odraža razkorak med doseženimi skupnimi prihodki in odhodki. Poslovni subjekt je poslovno uspešen oziroma posluje z dobičkom, če je vrednost kazalnika večja od 1. V tem primeru je na denarno enoto skupnih odhodkov dosegel več kot eno denarno enot skupnih prihodkov. V primeru, ko bi bil obračunan davek od dobička večji od razlike med skupnimi prihodki in skupnimi odhodki, je lahko vrednost kazalnika prav tako pozitivna, čeprav ni izkazanega čistega dobička.
GOSPODARNOST POSLOVANJA (POSL. PRIHODKI / POSL. ODHODKI)
prihodki iz poslovanjaodhodki iz poslovanja

Kazalnik odraža razmerje med ustvarjenimi prihodki in odhodki iz poslovanja. Večja kot je vrednost kazalnika, uspešnejše je poslovanje. Vrednost kazalnika nad 1 pomeni, da poslovni subjekt posluje z dobičkom iz poslovanja. V primeru izgube iz poslovanja je vrednost kazalnika manjša od 1.
ČISTA DONOSNOST SREDSTEV (ČISTI DOB. ALI ČISTA IZG. / POVP. SREDSTVA)
čisti dobiček ali izgubapovprečna sredstva

Kazalnik nam pove, koliko čistega dobička oziroma čiste izgube je izkazanih na denarno enoto sredstev. Čim večja je vrednost kazalnika, tem uspešnejše je poslovanje.
PROFITNA MARŽA (ČISTI DOB. ALI ČISTA IZG. / ČISTI PRIH. OD PRODAJE)
čisti dobiček ali izgubačisti prihodki od prodaje

Kazalnik je izračunan kot razmerje med čistim poslovnim izidom in čistimi prihodki od prodaje in kaže koliko denarnih enot čistega dobička oziroma izgube poslovni subjekt realizira na denarno enoto čistih prihodkov od prodaje. Višja kot je realizirana profitna marža, uspešnejše je poslovanje poslovnega subjekta.
EBIT MARŽA (EBIT / ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE)
EBITčisti prihodki od prodaje

Kazalnik je izračunan kot razmerje med dobičkom oziroma izgubo iz poslovanja (EBIT) in čistimi prihodki od prodaje in kaže koliko denarnih enot dobička oziroma izgube iz poslovanja poslovni subjekt realizira na denarno enoto čistih prihodkov od prodaje. Višja kot je realizirana EBIT marža, uspešnejše je poslovanjeposlovnega subjekta.
EBITDA MARŽA (EBITDA / ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE)
EBITDAčisti prihodki od prodaje

Kazalnik je izračunan kot razmerje med denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA) in čistimi prihodki od prodaje in kaže koliko denarnih enot pozitivnega ali negativnega denarnega toka iz poslovanja poslovni subjekt realizira na denarno enoto čistih prihodkov od prodaje. Višja kot je realizirana EBITDA marža, uspešnejše je poslovanje poslovnega subjekta.
DELEŽ FINANČNIH OBVEZNOSTI V SREDSTVIH (%)
finančne obveznostisredstva

Kazalnik je izračunan kot razmerje med finančnimi obveznostmi in sredstvi in kaže, v kolikšni meri poslovni subjekt za financiranje sredstev uporablja zunanje finančne vire. Ker so sredstva vedno enaka obveznostim do virov sredstev kazalnik kaže tudi delež finančnih obveznosti v celotnih obveznostih do virov sredstev. Večja ko je vrednost kazalnika, večji je finančni vzvod in s tem tveganje poslovanja.
RAZMERJE MED FINANČNIMI OBVEZNOSTMI IN EBITDA
finančne obveznostiEBITDA

Kazalnik je izračunan kot razmerje med finančnimi obveznostmi in denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA). Kazalnik se pogosto uporablja za prikaz višine zadolženosti poslovnega subjekta, saj njegova vrednost kaže koliko letnih denarnih tokov iz poslovanja (EBITDA) mora poslovni subjekt nameniti za poplačilo finančnih obveznosti. Večja kot je vrednost kazalnika, večja je zadolženost poslovnega subjekta in s tem tveganje poslovanja.
DELEŽ CELOTNIH OBVEZNOSTI V VIRIH SREDSTEV (%)
celotne obveznostisredstva

Kazalnik je izračunan kot razmerje med celotnimi obveznostmi in celotnimi sredstvi in odraža delež sredstev, ki so financirana z nelastnimi (finančnimi in poslovnimi) viri. Ker so sredstva vedno enaka obveznostim do virov sredstev kazalnik z drugimi besedami odraža delež nelastnih virov financiranja v obveznostih do virov sredstev. Večja ko je vrednost kazalnika, večje je tveganje poslovanja poslovnega subjekta.
DELEŽ DENARJA V CELOTNIH SREDSTVIH (%)
denarna sredstvasredstva

Kazalnik je izračunan kot razmerje med denarnimi sredstvi in celotnimi sredstvi in pove, kolikšen delež sredstev predstavlja njihova najbolj likvidna oblika – denar. Večji ko je delež denarja med sredstvi, manjše je tveganje poslovanja.
DOLGOROČNA POKRITOST DOLGOROČNIH SREDSTEV IN ZALOG
kapital + rezervacije in dolgoročne PČR + dolgoročne obveznostidolgoročna sredstva + zaloge

Kazalnik je izračunan kot razmerje med dolgoročnimi lastnimi in nelastnimi viri v števcu ter dolgoročnimi sredstvi in zalogami v imenovalcu. Tveganje poslovanja je manjše, v kolikor poslovni subjekt z dolgoročnimi lastnimi in nelastnimi viri pokrije čim večji delež dolgoročnih sredstev in zalog, saj je v tem primeru manjša verjetnost za nastop likvidnostnih težav.
DELEŽ OBRATNIH SREDSTEV ZMANJŠANIH ZA KRATKOROČNE OBVEZNOSTI V SREDSTVIH (%)
kratkoročna sredstva + dolgoročne posl.terjatve - kratkoročne fin.naložbe - kratkoročne obveznostisredstva

Kazalnik prikazuje delež obratnega kapitala in dolgoročnih poslovnih terjatev v sredstvih. Večja kot je vrednost kazalnika, večjo pozitivno vrednost obratnega kapitala in dolgoročnih poslovnih terjatev izkazuje poslovni subjekt glede na celotna sredstva. Večja vrednost kazalnika pomeni manjše tveganje poslovanja, saj je v tem primeru manjša verjetnost za nastop likvidnostnih težav.
KRATKOROČNI KOEFICIENT LIKVIDNOSTI
kratkoročna sredstva + dolgoročne posl.terjatvekratkoročne obveznosti

Kazalnik je izračunan kot razmerje med kratkoročnimi sredstvi in dolgoročnimi poslovnimi terjatvami v števcu in kratkoročnimi obveznostmi v imenovalcu. Večja vrednost kazalnika odraža boljšo likvidnostno situacijo poslovnega subjekta zato se z večanjem vrednosti kazalnika zmanjšuje tveganje poslovanja.
DODANA VREDNOST ALI IZGUBA NA SUBSTANCI NA ZAPOSLENEGA
dodana vrednost povprečno število zaposlenih

Kazalnik dodane vrednosti na zaposlenca izkazuje, kolikšna je povprečna novoustvarjena vrednost na zaposlenega. Večja vrednost kazalnika za poslovni subjekt pomeni večjo realizirano dodano vrednost na zaposlenca pri poslovnem subjektu..






OBVESTILO O UPORABI PIŠKOTKOV
Spletni portal uporablja piškotke za izboljšanje delovanja spletnih storitev. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?