Pojasnila v zvezi z izvajanjem obveznega večstranskega pobota

AJPES na tej strani objavlja pojasnila za izvajanje obveznega večstranskega pobota, predpisanega z Zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih - ZPreZP-1 (Uradni list RS, št. 57/2012, z dne 27. 7. 2012), ki je začel veljati dne 28. 7. 2012.

1. Splošno

Obvezni večstranski pobot ureja IV. poglavje Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih - ZPreZP-1, razen določb drugega odstavka 15. člena in 17. člena, ki veljajo le za neobvezni (prostovoljni) večstranski pobot, ki se izvaja na podlagi pogodbe o opravljanju večstranskega pobota.

POMEMBNO!

V skladu z 62. členom ZPreZP-1 so z dnem njegove uveljavitve (28.7.2012) prenehali veljati ZPreZP in predpisi od 2. do 6. točke prvega odstavka 62. člena ZPreZP-1.

AJPES je v skladu s petim odstavkom 35. člena ZPreZP-1 sprejel nova Pravila o izvajanju obveznega večstranskega pobota in Tarifo nadomestil stroškov za izvajanje obveznega večstranskega pobota, ki so bila dne 1.3.2013 objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 18, in v skladu s prehodnimi določbami začnejo veljati 16.3.2013.

AJPES bo izvedbo večstranskega pobota skladno z novo znižano tarifo zaračunaval od vključno marca 2013 naprej.

Upravljavec obveznega večstranskega pobota je AJPES, ki v skladu z ZPreZP-1 prijave v sistem obveznega večstranskega pobota AJPES sprejema elektronsko, prek spletne aplikacije ePobot.

POMEMBNO!
V posameznem krogu večstranskega pobota AJPES za zagotovitev večjih učinkov pobota istočasno izvaja tako obvezni pobot kot tudi neobvezni (prostovoljni) pobot.

Dolžniki lahko istočasno oddajo prijave tako v obvezni kot tudi neobvezni (prostovoljni) večstranski pobot.

Za podrobnejše obrazložitve obveznega in neobveznega (prostovoljnega) pobota glej Večstranski pobot > Vrste.

2. Dolžnost prijave denarne obveznosti

Dolžnik mora v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPreZP-1 prijaviti denarno obveznost, s plačilom katere je v zamudi, v prvi krog obveznega večstranskega pobota, ki sledi mesecu nastanka zamude.

Dolžnik ni več dolžan prijaviti denarne obveznosti (drugi odstavek 28. člen ZPreZP-1):

katere plačilo je zavarovano z instrumenti za zavarovanje plačil, razen denarnih obveznosti, ki izvirajo iz menic, za katere se v 32. členu ZPreZP-1 zahteva prijava v večstranski pobot;
ki ni višja od 250 eurov;
ki jo dolguje gospodarski družbi, s katero se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za povezano družbo;
ki jo je upnik prenesel na osebo, ki odkup terjatev opravlja v okviru ali v povezavi s svojo glavno dejavnostjo;
ki bo v skladu s pisnim dogovorom med upnikom in dolžnikom prenehala v mesecu, ki sledi mesecu nastanka zamude;
ki bo prenehala v skladu z vnaprej dogovorjeno verižno kompenzacijo v mesecu, ki sledi mesecu nastanka zamude, in je več kot polovica udeležencev verižne kompenzacije najkasneje dan pred dnevom pobota pisno potrdila sodelovanje v tej verižni kompenzaciji;
v zvezi s katero poteka spor pri pristojnem sodišču ali v zvezi s katero poteka izvršilni postopek.

Dolžniki brez dospelih terjatev (četrti odstavek 28. člena ZPreZP-1): dolžnik ni dolžan v obvezni večstranski pobot prijaviti denarne obveznosti iz prvega odstavka 28. člena, če istočasno (v trenutku, v katerem se prijava obveznosti v obvezni večstranski pobot šteje za opravljeno) ni hkrati tudi upnik nobene dospele denarne obveznosti, za katero velja obveznost prijave.

Posebej je prepovedana prijava naslednjih obveznosti (33. člen ZPreZP-1):

davčne obveznosti;
obveznosti, ki ne obstaja;
obveznosti, ki je že bila poravnana.

Prijava obveznosti solidarnih dolžnikov (30. člen ZPreZP-1):

Solidarni dolžniki se medsebojno dogovorijo, kdo bo prijavil obveznosti, sicer vsi solidarni dolžniki kršijo zakon. Navedeno ne velja za tistega solidarnega dolžnika, ki še ni v zamudi s plačilom in solidarnega dolžnika, ki je solidarno odgovoren na podlagi zakona in ni stranka pravnega posla, iz katerega izvira njegov solidarni dolg in s tem poslom tudi ni seznanjen.
V primeru, ko dolžnik dolguje obveznost več upnikom, lahko prijavi svojo obveznost le nasproti enemu solidarnemu upniku, ki ga sam izbere.

Za pravilnost vnosov ter obstoj prijavljenih obveznosti, odpravo napak v vnesenih prijavah in škodo, ki nastane zaradi nepravilnosti predloženih podatkov, je odgovoren dolžnik (22. člen ZPreZP-1).

3. Prijava v sistem obveznega večstranskega pobota

V imenu dolžnika prijavo v ePobot lahko vloži:

zakoniti zastopnik dolžnika, katerega kvalificirano digitalno potrdilo je vpisano v evidenco digitalnih potrdil zakonitih zastopnikov poslovnih subjektov (za podrobnejša pojasnila glej Evidenca digitalnih potrdil),
pooblaščena oseba, ki jo zakoniti zastopnik dolžnika pooblasti za izvedbo postopkov v zvezi z večstranskim pobotom.

Za podrobnejšo obrazložitev pogojev za vključitev v sistem večstranskega pobota glej Večstranski pobot > Vključitev v sistem.

4. Prijavljanje obveznosti v obvezni večstranski pobot

Dolžnik v skladu z 31. členom ZPreZP-1 v prijavi navede naslednje podatke:

davčno številko upnika,
datum in številko računa,
datum začetka teka plačilnega roka (neobvezen podatek),
datum nastanka zamude (za podrobnejšo obrazložitev glej Opredelitev zamude),
znesek neporavnane obveznosti po računu in
zaporedno številko prijave.

Za pravilno uresničevanje zakonskih določil v zvezi z določanjem rokov so v program vgrajene logične kontrole datumov:

Kontrole datumov obveznosti, prijavljenih v večstranski pobot (244 kB)

Dolžnik lahko prijavo vloži z vnosom v elektronski obrazec ali z uvozom podatkov iz XML ali TXT datoteke, ki jo pripravi na podlagi podatkov iz svojega informacijskega sistema v predpisani strukturi:

Strukture zapisov podatkov v datotekah sistema večstranskega pobota (730 kB)
Primer datoteke s prijavo v obvezni in prostovoljni večstranski pobot za uvoz v spletno aplikacijo ePobot: PDF, XML.

Prijava se šteje za opravljeno, če je sprejeta v sistem večstranskega pobota do trenutka, ko AJPES v skladu z urnikom večstranskega pobota zapre vnos za posamezni krog pobota in je elektronsko podpisana.

5. Tarifa nadomestil stroškov večstranskega pobota

Cena storitve obveznega večstranskega pobota je določena v Tarifi nadomestil stroškov za izvajanje obveznega večstranskega pobota. S sprejetjem spremembe tarife v marcu 2013 (Uradni list RS, št. 18/2013, z dne 1. 3. 2013) se je ta znižala iz ene tisočinke (1 ‰) na 0,8 tisočinke (0,8 ‰) od dejansko pobotanega zneska obveznosti v posameznem krogu pobota, najmanjše nadomestilo stroškov pa se je znižalo iz 2,60 EUR na 1,50 EUR za posamezni krog pobota. Nadomestila ne plačajo dolžniki, ki pobotajo manj kot 50 EUR prijavljenih obveznosti v posameznem krogu večstranskega pobota.

Tarifa je enaka ceni, ki jo AJPES zaračunava pri izvajanju neobveznega (prostovoljnega) večstranskega pobota.

6. Urnik večstranskega pobota

AJPES izvede obvezni večstranski pobot za posamezen krog pobota na dan in ob uri, ki je določena v urniku večstranskega pobota.

7. Preklic in popravljanje prijave

Dolžnik lahko v sistemu večstranskega pobota prekliče vse ali posamezne v večstranski pobot prijavljene obveznosti tako, da že oddano prijavo prekliče do datuma in ure, ki jo AJPES določi kot rok za zaključek sprejemanja prijav v posamezni krog pobota. Po preklicu prijave lahko dolžnik izbriše že prijavljene obveznosti ali doda nove obveznosti ter prijavo ponovno odda.

AJPES posamezni krog pobota zapre ob uri in na dan, ki je naveden v urniku večstranskega pobota.

8. Dokazila o opravljenem večstranskem pobotu

Dolžnik prevzame po opravljenem posameznem krogu večstranskega pobota na elektronski način prek spletne aplikacije ePobot:
1. potrdilo o prijavi obveznosti, sprejetih v večstranski pobot (vzorec),
2. poročilo o rezultatih večstranskega pobota, v katerem so navedene vse pobotane obveznosti do posameznega upnika v skupnem znesku (vzorec).

Obveznosti, ki so udeležene v obveznem pobotu in so poravnane v sistemu večstranskega pobota, se štejejo za poravnane z dnem izvedbe večstranskega pobota.

Poročilo o rezultatih večstranskega pobota je podlaga za ureditev medsebojnih razmerij med upnikom in dolžnikom za usklajeno izkazovanje obveznosti in terjatev v poslovnih knjigah, skladno z medsebojnimi dogovori (vrstni red zapiranja terjatev in obveznosti).

9. Zagotavljanje vpogleda

AJPES upnikom omogoča varno preverjanje prijavljenih obveznosti svojih dolžnikov v posameznem krogu večstranskega pobota prek spletne aplikacije ePOBOT.

Vpogled upnikov v podatke večstranskega pobota

10. Zagotavljanje vpogleda organom nadzora

AJPES v skladu s 56. členom ZPreZP-1 Carinski upravi RS, Davčni upravi RS in Tržnemu inšpektoratu RS , ki opravljajo nadzor nad izvajanjem ZPreZP-1, zagotavlja vpogled v prijave posameznih dolžnikov prek spletne aplikacije ePobot.

Pred vpogledom v prijave in rezultate pobota morajo osebe iz prejšnjega odstavka vpisati namen vpogleda, ki se v sistemu večstranskega pobota zabeleži v revizijsko sled.

Zagotavljanje vpogleda v podatke večstranskega pobota za organe nadzora

11. Zagotavljanje podatkov za izvršilne postopke

AJPES v skladu s 23. členom ZPreZP-1:

na zahtevo upnika, ki je imetnik izvršilnega naslova v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju, če ta izvršilni naslov dokazuje upnikovo denarno terjatev do dolžnika
ali na zahtevo sodišča in drugih organov, ki opravljajo dejanja v postopku izvršbe, pošilja podatke o dolžnikih, ki so v obvezni ali neobvezni (prostovoljni) večstranski pobot prijavili denarne obveznosti do upnikovega dolžnika.

V skladu s 17. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju so izvršilni naslovi:

izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava,
izvršljiv notarski zapis,
druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

Faktura, račun, menica in ček s protestom in povratnim računom niso izvršilni naslovi, temveč verodostojne listine.