PRIJAVA

 

Registrirani uporabniki

Vpis podjetnika

Pogosta vprašanja

 Vprašanja in odgovori na portalu eVEM

Registracija samostojnih podjetnikov

Samostojni podjetnik, ki želi prenehati opravljati dejavnost, mora skladno z veljavno zakonodajo vsaj 15 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti na spletnih straneh AJPES objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost, in ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Samostojni podjetnik lahko pošlje obvestilo o prenehanju v objavo prek aplikacije OOPS, ali po elektronski pošti na naslov: nai`u`-oqdmdg`mi`?`iodr-rh, ali ga pošlje oziroma osebno dostavi na katerokoli izpostavo AJPES.

Poleg objave na spletnih straneh AJPES lahko samostojni podjetnik tudi na druge načine obvesti o prenehanju dejavnosti (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih). Prijavo za izbris mora vložiti najmanj tri dni pred želenim datumom izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije.

Prijavo za izbris s.p. lahko vloži samostojni podjetnik ali pooblaščena oseba. Če prijavo vloži pooblaščenec, mora imeti pisno pooblastilo samostojnega podjetnika. Podpis pooblastitelja (samostojnega podjetnika) mora biti overjen pri notarju ali na upravni enoti. Prijavo za izbris s.p. vloži na eni izmed točk VEM. 

 Seznam točk VEM

Če ima samostojni podjetnik kvalificirano digitalno potrdilo, lahko prijavo za izbris s.p. vloži od doma prek spletnega portala VEM.

V prijavi za vpis s.p. v Poslovni register Slovenije samostojni podjetnik navede dejavnosti, ki jih bo dejansko opravljal. Postopek za spremembo dejavnosti je enostaven in brezplačen, zato lahko samostojni podjetnik dejavnosti kadarkoli spremeni (doda ali izbriše).

POMEMBNO!

Za opravljanje določenih dejavnosti obstajajo posebni pogoji (obrtno dovoljenje, licenca za opravljanje dejavnosti (npr. posredništvo nepremičnin), dovoljenje za opravljanje zavarovalne dejavnosti, itd.). Dejavnost lahko samostojni podjetnik začne opravljati, ko izpolni pogoje, ki so za določeno dejavnost predpisani. Izpolnjevanje pogojev se v postopku vpisa v Poslovni register Slovenije ne preverja, vendar ga uslužbenec izpostave AJPES nanje opozori, saj jih mora izpolnjevati pred začetkom opravljanja dejavnosti.

V Poslovnem registru Slovenije ne razlikujemo med tako imenovanim popoldanskim s.p. in navadnim (celodnevnim) s.p., ker predpisi tega ne določajo. Razlika je pri plačevanju prispevkov, in sicer glede na to iz katerega naslova ima samostojni podjetnik sklenjeno obvezno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Samostojni podjetnik je namreč zavarovan kot samozaposlenec (kot s.p.) oziroma po prednostni zavarovalni podlagi iz naslova delovnega razmerja, če je v delovnem razmerju s polnim delovnim časom. AJPES v postopku vpisa samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije tega podatka ne preverja, ker to ni pogoj za registracijo.
Zakon o davčnem postopku v 3. odstavku 37. člena določa, da morajo imeti osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige odprt transakcijski račun. To pomeni, da ima lahko samostojni podjetnik en transakcijski račun, ki ga uporablja za poslovne in zasebne namene. Kadar samostojni podjetnik odpre račun z oznako vrste računa T (poslovni račun), se ta račun vodi v poslovnem delu registra transakcijskih računov, kar pomeni, da so podatki o računu javni. Kadar samostojni podjetnik odpre račun z oznako vrste računa A (osebni račun), pa zanj veljajo pravila glede varovanja osebnih podatkov, kar pomeni, da ti računi niso javno dostopni. Javnost računa je tako odvisna od vrste računa, ki je določena ob odpiranju računa na banki. Pogojev odpiranja in vodenja transakcijskih računov pri bankah pa AJPES ne določa.
Transakcijskega računa, ki je odprt za namen poslovanja subjektov vpisa v Poslovni register Slovenije (med katere sodijo tudi samostojni podjetniki) ni potrebno zapreti istočasno z datumom zaprtja dejavnosti, ampak takrat ko so vse obveznosti iz naslova poslovanja samostojnega podjetnika poravnane.
V takšnih primerih mora samostojni podjetnik vpisati v Poslovni register Slovenije podružnico. Pri vpisu podružnice je potrebno navesti ime z osnovnimi sestavinami iz firme podjetnika (ime in priimek; pristavek, iz katerega je razvidno, da gre za del poslovnega subjekta; oznako s.p.). Glavna dejavnost podružnice je obvezno ena izmed registriranih dejavnosti samostojnega podjetnika.

Samostojni podjetnik, ki ni lastnik objekta na naslovu, kjer želi registrirati podružnico, mora prijavi priložiti overjeno izjavo lastnika objekta, da podjetniku dovoli poslovanje na tem naslovu. Izjave ni treba overiti, če lastnik objekta poda izjavo na točki VEM. 
Samostojni podjetnik lahko imenuje prokurista ali zastopnika za primer smrti. Za vpis zastopnika v Poslovni register Slovenije samostojni podjetnik potrebuje njegovo soglasje o imenovanju.

Prokurist lahko brez pooblastila samostojnega podjetnika opravlja vse postopke v zvezi z vpisom sprememb podatkov v Poslovni register Slovenije, razen izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije. Prokura ne preneha s smrtjo samostojnega podjetnika. Zastopnik za primer smrti je v primeru smrti samostojnega podjetnika pooblaščen za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki sodijo v redno poslovanje.

Če samostojni podjetnik ne imenuje zastopnika, pomeni, da je samostojni podjetnik hkrati tudi zastopnik.
 
Spremembo kontaktnih podatkov lahko samostojni podjetnik opravi na katerikoli izpostavi AJPES ali preko portala VEM z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila
AJPES je kot upravljavec Poslovnega registra Slovenije pristojen za razvrščanje po dejavnosti v skladu z SKD. Za podrobnejše informacije o SKD (tudi šifrant SKD) glej:
 Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) 
Dokazilo oziroma Potrdilo o vpisu v Poslovni register Slovenije samostojni podjetnik dobi na katerikoli izpostavi AJPES. Elektronski izpis iz Poslovnega registra Slovenije (to je elektronsko podpisan izpis v pdf obliki) lahko natisne iz spletnega portala AJPES preko aplikacije ePRS. Za ta namen mora uporabnik spletnega portala AJPES opraviti brezplačno registracijo in potrditi digitalno spletno potrdilo AJPES kot zaupanja vredno. Natančen opis postopka prevzema e-izpisa v pdf obliki se nahaja tukaj.
Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika ureja Zakon o gospodarskih družbah (poglavje Statusno preoblikovanje podjetnika, členi od 667 do 672) in sicer kot prenos podjetja na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja, ali prenos podjetja na prevzemno kapitalsko družbo (družbo, ki že posluje).

Prenos podjetja na kapitalsko družbo samostojni podjetnik uredi pri notarju, ki poskrbi tudi za vpis prenosa v sodni register. Registrsko sodišče o vpisu prenosa izda sklep, na podlagi katerega AJPES podjetje izbriše iz Poslovnega registra Slovenije. AJPES prejme sklep neposredno od sodišča, zato samostojnemu podjetniku ni treba oddati vloge za izbris podjetja iz Poslovnega registra Slovenije!

Za prenos podjetja na prevzemno družbo se smiselno uporablja postopek kot pri prenosu podjetja na novo družbo, z razliko, da mora samostojni podjetnik namesto sklepa o prenosu podjetja, s poslovodstvom prevzemne družbe skleniti pogodbo o prenosu podjetja. Pogodba o prenosu podjetja mora biti sklenjena v notarskem zapisu.
Z vpisom prenosa podjetnikovega podjetja v sodni register, samostojni podjetnik preneha opravljati dejavnost, podjetje preide na novo družbo, podjetnik pa postane imetnik deležev družbe.

POMEMBNO! Če prevzemna kapitalska družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku pred vpisom prenosa podjetja na kapitalsko družbo, za te obveznosti z vsem svojim premoženjem odgovarja samostojni podjetnik.

Več informacij lahko samostojni podjetnik pridobi pri najbližjem notarju. Seznam notarjev, ki opravljajo storitve točk VEM, je objavljen na portalu eVEM:

 Seznam točk VEM
Če je samostojni podjetnik v Poslovni register Slovenije vpisan kot s.p., ni omejitve za zaposlitev pri drugem delodajalcu. V tem primeru mora na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) sporočiti, da ne bo več zavarovan iz naslova opravljanja dejavnosti (kot s.p.), opraviti ustrezne odjave iz obveznih socialnih zavarovanj, novi delodajalec pa ga mora prijaviti v obvezna socialna zavarovanja.
Za registracijo s.p. niso določeni nobeni pogoji glede izobrazbe.
 
Nekatere dejavnosti pa je mogoče opravljati le ob izpolnjevanju določenih pogojev. Najpogosteje morajo samostojni podjetniki pridobiti obrtno dovoljenje, pridobitev le-tega je lahko pogojena tudi z izpolnjevanjem pogoja glede izobrazbe. Če samostojni podjetnik ne izpolnjuje pogoja glede izobrazbe lahko obrtno dovoljenje pridobi tudi tako, da zaposli osebo, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja oziroma ima obrtno dovoljenje.
 
Več pojasnil lahko samostojni podjetnik pridobi na področni obrtno-podjetniški zbornici oziroma pri organu, ki izda dovoljenje za opravljanje določene dejavnosti.
Status upokojenca je združljiv z opravljanjem dejavnosti le, če se posameznik začasno odpove določenemu odstotku pokojnine in se ponovno vključi v obvezno zavarovanje. To lahko stori za najmanj dve uri na dan, s čimer prejema 75 odstotkov pokojnine in plačuje prispevke za dve uri na dan. Lahko pa se ponovno vključi v zavarovanje tudi za več ur, sorazmerno s tem se mu znižuje izplačana pokojnina in povečuje znesek prispevka za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.

Upokojenec, ki uživa »invalidsko« pokojnino pa s pridobitvijo statusa samostojnega podjetnika izgubi pravico do pokojnine, in sicer z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja.
Samostojni podjetnik ne more postati oseba, ki:
•          je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivih dejanj, ki jih določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1),
•          je javno objavljena na seznamu nepredlagateljev davčnih obračunov ali davčnih neplačnikov za zadnjih 12 mesecev,
•          je z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu v družbe, ki je javno objavljena na seznamu nepredlagateljev davčnih obračunov ali davčnih neplačnikov za zadnjih 12 mesecev,
•          ji je v zadnjih treh letih Inšpektorat za delo RS ali Finančna uprava RS dvakrat izrekla globo zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma zaradi prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno,
•          je z več kot 50 odstotki udeležena v družbi, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
 
Če je oseba v postopku osebnega stečaja, mora imeti dovoljenje sodišča za poslovanje kot samostojni podjetnik.
 
Nekatere omejitve se preverjajo že v e-VEM sistemu, z neposredno izmenjavo podatkov med organi. V primeru obstoja omejitev vložitev prijave za vpis ni mogoče. Nekatere omejitve pa preveri AJPES v postopku odločanja o vpisu.

V primeru, da samostojni podjetnik ni lastnik objekta, kjer bo poslovni naslov podjetja ali njegove podružnice, mora predložiti overjeno izjavo lastnika objekta, da mu dovoljuje poslovanje na tem naslovu. Izjava se lahko overi pri notarju ali na upravni enoti.

Izjave ni potrebno overiti, če lastnik objekta poda izjavo na točki VEM ali če podjetnik pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti od Republike Slovenije, samoupravne lokalne skupnosti ali pristojnega državnega ali občinskega sklada, pristojnega za stanovanjske zadeve, na podlagi zakona, ki ureja stanovanjske stavbe.

Za časa svojega življenja lahko samostojni podjetnik prenese s.p. na drugo fizično osebo, ki s prenosom vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim s.p., kar pomeni, da nanj preidejo tudi vse pravice in obveznosti v zvezi z s.p.

Samostojni podjetnik mora s prevzemnikom skleniti pogodbo o prenosu v obliki notarskega zapisa. Prijavo za vpis prenosa vloži prevzemnik pri AJPES. Prevzemnik lahko ohrani isto matično številko s.p. in v firmi še naprej uporablja ime in priimek samostojnega podjetnika prenosnika, če ima njegovo izrecno soglasje.

V skladu z Zakonom o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev se tujec lahko registrira kot samostojni podjetnik in ob registraciji ni podvržen posebnim preverjanjem. Vendar mora tujec za samozaposlitev (vključitev v obvezna socialna zavarovanja) po navedenem zakonu izpolnjevati določene pogoje - potrebuje enotno delovno dovoljenje (ali dovoljenje za začasno prebivanje, ki ni izdano zaradi zaposlitve, samozaposlitve ali dela), samozaposli pa se lahko šele po enoletnem neprekinjenem zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji. Zakon torej dopušča najprej registracijo tujca kot podjetnika brez preverjanj, vendar se brez izpolnjevanja drugih pogojev ne more samozaposliti.

Tujec mora pri pristojnem davčnem uradu pred registracijo s.p. pridobiti slovensko EMŠO in davčno številko.




OBVESTILO O UPORABI PIŠKOTKOV
Spletni portal uporablja piškotke za izboljšanje delovanja spletnih storitev. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?