PRIJAVA

 

Registrirani uporabniki

Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin

Predpisi
Vstop v aplikacijo

eRZPP

  • iskanje po premičninah
  • iskanje po poslovnih subjektih

V register se ne vpisujejo ustanovljene neposestne zastavne pravice in rubeži premičnin za vse premičnine, temveč le za tiste, ki jih je mogoče enolično identificirati. Za njih Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin  predvideva posebne enolične identifikacijske znake (EIZ), ki jih individualizirajo od drugih podobnih premičnin. Enolična identifikacija žal ni mogoča na vseh premičninah in tako tudi uredba predvideva le določene vrste premičnin. To so zaloge, oprema, vozila (motorna in tirna vozila, motorna kolesa ter prikolice in polprikolice) in živali (govedo in kopitarji). Z uredbo so točno določene tudi enolične identifikacijske oznake za omenjene vrste premičnin, pri nekaterih pa tudi dodatni obvezni podatki, ki jih je potrebno vpisati v register.  

Temeljna pravna podlaga za vzpostavitev registra zastavnih pravic na premičninah je podana v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ). V njem je določeno tudi, da mora Vlada Republike Slovenije z uredbo opredeliti vrste premičnin, ki se vpisujejo v register, postopek njihovega vpisa, način vodenja registra in tarifo za vpise v register.

Dejanska vzpostavitev registra je bila določena z Uredbo o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Register je z delovanjem pričel s 1.7.2004.

Neposestna zastavna pravica na premičnini tako kot vsaka zastavna pravica pomeni pravico zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Posebnost neposestne zastave je v tem, da se zastavljena premičnina ne izroči v neposredno posest zastavnemu upniku ali tretji osebi zanj, temveč ostane v neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj (170. člen SPZ). Poglavitna prednost neposestne zastavne pravice je v tem, da zastavitelju omogoča uporabo zastavljene premičnine pri opravljanju poklicne dejavnosti in pridobivanju zaslužka, ter tako povečuje njegovo možnost za poplačilo dolga. Cilj registra je torej, da se z omenjenimi mehanizmi poveča pravno varnost upnikov, s tem se omogoča zastavnim dolžnikom lažji dostop do sredstev in z njim pozitivno vpliva na ekonomske koristi celotnega gospodarstva. 

Z vzpostavitvijo registra in pravil se lahko od vsakega novega pridobitelja določene premičnine upravičeno pričakuje, da se pred njeno pridobitvijo z vpogledom v register seznani z morebitnim (ne)obstojem zastavne pravice na njej. V skladu z navedenim je razvidna veliko večja pravna varnost tistega neposestnega zastavnega upnika, ki je svojo zastavno pravico vpisal v register. 

RZPP omogoča vsakemu potencialnemu pridobitelju, da se enostavno, zanesljivo in brez velikih stroškov seznani z (ne)obstojem neposestne zastavne pravice na premičnini. RZPP predstavlja javno in centralno vodeno informatizirano bazo podatkov, v katero vpisi imajo konstitutivni učinek in za katere velja tako pozitivno kot negativno materialno publicitetno načelo. Konstitutiven učinek vpisa v register pomeni, da nastane neposestna zastavna pravica šele s trenutkom njenega vpisa v register in ne že s sklenitvijo notarskega zapisa ali sestavo rubežnega zapisnika (četrti odstavek 171. člena SPZ in prvi odstavek 87. člena ZIZ). Negativni publicitetni učinek vpisa pomeni, da nihče, ki v pravnem prometu ravna vestno, ni dolžan vedeti za obstoj zastavne pravice na določeni premičnini, če ni vpisana v register (drugi stavek četrtega odstavka 177. člena SPZ). Pozitivni publicitetni učinek vpisa pa pomeni neizpodbitno domnevo, da vsak ve za obstoj zastavne pravice, ki je vpisana v registru (prvi stavek četrtega odstavka 177. člena SPZ).

Vpise v RZPP opravlja AJPES na podlagi zahteve notarja, izvršitelja, davčnega izterjevalca, sodišča oziroma drugega javnega organa, ki je z zakonom pooblaščen za vlaganje zahtev za vpis. Zahtevo za vpis v register upravičenci predložijo izključno z uporabo informacijske tehnologije. AJPES je na zahtevo za vpis vezan in je ne sme zavrniti. AJPES ni pooblaščen za odločanje o upravičenosti posameznih vpisov v register in tako o dopustnosti in upravičenosti vpisa odločajo notarji, izvršitelji, davčni  izterjevalci, sodišča oziroma drugi z zakonom pooblaščeni javni organi. Ti tudi odgovarjajo za morebitno škodo, ki bi bila posledica neutemeljenega vpisa, AJPES pa bi odgovarjal v primeru, če utemeljenega zahtevka za vpis ne bi vpisala popolno ali pravilno. Bistveno za vpis pa je tudi dejstvo, da se ta lahko opravi le na podlagi listin, ki nesporno dokazujejo obstoj pravnega temelja za vpis nastanka, spremembe ali izbrisa posamezne pravice v register. 




OBVESTILO O UPORABI PIŠKOTKOV
Spletni portal uporablja piškotke za izboljšanje delovanja spletnih storitev. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?