SB1 je najvišja bonitetna ocena na bonitetni lestvici. Gospodarska družba, ki jo dobi, ima najvišjo zmožnost poravnavanja svojih obveznosti. Bonitetna ocena je določena glede na njen finančno-premoženjski položaj in njeno kreditno sposobnost. Pri družbi z bonitetno oceno SB1 so vrednosti kazalnikov, ki odražajo dejavnike tveganja za nastop dogodka neplačila takšne, da je modelsko ocenjena verjetnost nastopa dogodka neplačila najnižja.

Zmožnost gospodarske družbe za poravnavanje obveznosti je zelo visoka. Družba z bonitetno oceno SB2 se od tiste z bonitetno oceno SB1 z vidika kreditne sposobnosti razlikuje v majhni meri. Vrednosti kazalnikov, ki odražajo dejavnike tveganja so takšne, da je modelsko ocenjena verjetnost nastopa dogodka neplačila zelo nizka a višja kot v prvem bonitetnem razredu.

Zmožnost gospodarske družbe za poravnavanje obveznosti je visoka. Družba z bonitetno oceno SB3 ima takšne vrednosti kazalnikov, ki odražajo dejavnike tveganja, da je modelsko ocenjena verjetnost nastopa dogodka neplačila nizka a višja kot v drugem bonitetnem razredu. V primerjavi z družbami, ki imajo dodeljeno višjo bonitetno oceno, je bolj občutljiva na neugodne spremembe v poslovnem okolju.

Zmožnost gospodarske družbe za poravnavanje obveznosti je še vedno visoka, a nižja kot v tretjem bonitetnem razredu. Družba z bonitetno oceno SB4 dosega takšne vrednosti kazalnikov, ki odražajo dejavnike tveganja za nastop dogodka neplačila, da je modelsko ocenjena verjetnost nastopa dogodka neplačila še vedno nizka. Ne glede na to je verjetnost nastopa dogodka neplačila pri družbah z bonitetno oceno SB4 v povprečju višja kot pri tistih z bonitetno oceno SB3.

Zmožnost gospodarske družbe za poravnavanje obveznosti je nadpovprečna, a nižja kot v četrtem bonitetnem razredu. Zaostritev razmer v poslovnem okolju ali nastop drugih nepredvidljivih dogodkov (šokov) lahko družbo pripelje v položaj, ko ne bo sposobna poravnavati svojih obveznosti. Družba z bonitetno oceno SB5 dosega takšne vrednosti kazalnikov, ki odražajo dejavnike tveganja za nastop dogodka neplačila, da je modelsko ocenjena verjetnost nastopa dogodka neplačila nižja kot v povprečju za vse slovenske družbe.

Zmožnost gospodarske družbe za poravnavanje obveznosti je še vedno nadpovprečna, a je zaradi eksponentnega naraščanja verjetnosti neplačila po bonitetnih razredih približno 60-im odstotkom vseh slovenskih družb pripisana višja bonitetna ocena. Družba je ob normalnih tržnih razmerah še vedno sposobno poravnavati svoje obveznosti, a je močno občutljiva na razmere v poslovnem okolju. Poslabšanje splošnega makroekonomskega okolja ali razmer v panogi lahko pripelje družbo v položaj, ko ne bo sposobna poravnavati svojih obveznosti. Družba z bonitetno oceno SB6 dosega takšne vrednosti kazalnikov, ki odražajo dejavnike tveganja za nastop dogodka neplačila, da je modelsko ocenjena verjetnost nastopa dogodka neplačila še vedno nižja kot v povprečju za vse slovenske družbe, a zaradi eksponentnega naraščanja pomembno višja kot v petem bonitetnem razredu.

Zmožnost gospodarske družbe za poravnavanje obveznosti je povprečna, a je zaradi eksponentnega naraščanja verjetnosti neplačila po bonitetnih razredih približno 75-im odstotkom vseh slovenskih družb pripisana višja bonitetna ocena. Družba z bonitetno oceno SB7 dosega takšne vrednosti kazalnikov, ki odražajo dejavnike tveganja za nastop dogodka neplačila, da modelsko ocenjena verjetnost nastopa dogodka neplačila ne odstopa bistveno od povprečja za vse slovenske družbe. Uspešnost poslovanja in sposobnost poravnavanja obveznosti sta pomembno odvisni od ugodnih razmer v makroekonomskem okolju in panogi, družba pa lahko hitro zaide v težave.

Zmožnost gospodarske družbe za poravnavanje obveznosti je nizka in zato v veliki meri pogojena z razmerami v poslovnem okolju. Zaostritev razmer zelo verjetno vodi v nastop dogodka neplačila. Družba z bonitetno oceno SB8 dosega takšne vrednosti kazalnikov, ki odražajo dejavnike tveganja za nastop dogodka neplačila, da je modelsko ocenjena verjetnost nastopa dogodka neplačila visoka in zaradi eksponentnega naraščanja pomembno višja kot v sedmem bonitetnem razredu. V primeru insolventnosti družbe je vprašljiva popolna poplačljivost terjatev upnikov.  

Zmožnost gospodarske družbe za poravnavanje obveznosti je zelo nizka. Družba z bonitetno oceno SB9 dosega takšne vrednosti kazalnikov, ki odražajo dejavnike tveganja za nastop dogodka neplačila, da je modelsko ocenjena verjetnost nastopa dogodka neplačila zelo visoka in zaradi eksponentnega naraščanja pomembno višja kot v osmem bonitetnem razredu. Ob normalnih razmerah v poslovnem okolju je družba z bonitetno oceno SB9 komaj sposobna poravnavati svoje obveznosti. V primeru insolventnosti družbe je vprašljiva popolna poplačljivost terjatev upnikov.

Zmožnost gospodarske družbe za poravnavanje obveznosti je najnižja med vsemi slovenskimi družbami. Družba z bonitetno oceno SB10 dosega takšne vrednosti kazalnikov, ki odražajo dejavnike tveganja za nastop dogodka neplačila, da je modelsko ocenjena verjetnost nastopa dogodka neplačila najvišja in zaradi eksponentnega naraščanja bistveno višja kot v devetem bonitetnem razredu. Pri družbah z bonitetno oceno SB10 obstaja med vsemi slovenskimi družbami največja verjetnost, da v prihodnjem 12 mesečnem obdobju po datumu računovodskih izkazov postanejo insolventne, hkrati pa je v tem primeru tveganje popolne poplačljivosti terjatev upnikov največje. 

Bonitetna ocena SB10d je pripisana gospodarski družbi, pri kateri je dejansko prišlo do nastopa dogodka neplačila, in sicer stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave.