Poslovanje gospodarskih družb v letu 2022 in pripis bonitetnih ocen S.BON za leto 2023

V letu 2022 so slovenske gospodarske družbe realizirale 23,7 % rast čistih prihodkov od prodaje. Zaradi rasti stroškov (predvsem stroškov energije) se je znižala dobičkonosnost poslovanja. Visoka rast stroškov energije (+60,6 %) je prispevala k 27,8 % rasti stroškov blaga, materiala in storitev, stroški dela pa so z 11,1 % rastjo zaostali za rastjo prihodkov. EBIT marža se je glede na leto 2021 znižala za več kot 0,8 odstotne točke in je znašala 4,7 %. EBITDA marža je znašala 8,5 % in se je glede na leto 2021 znižala za več kot 1,5 odstotne točke.

Rezultat iz financiranja je bil tudi v letu 2022 pozitiven v višini 533,6 milijonov EUR, kar predstavlja kar 61,0 % povečanje glede na leto 2021. Finančni prihodki so se zvišali za 36,2 %, predvsem zaradi velikega povečanja finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev (+90,9 %). Finančni prihodki iz deležev so se povečali za 28,8 %. Donosnost lastniškega kapitala je dosegla 10,1 %.

Finančne obveznosti so se v letu 2022, glede na leto 2021, povišale za 10,0 %, od tega finančne obveznosti do bank za 8,8 %. Kazalniki zadolženost so se v letu 2022 glede na leto 2021 rahlo poslabšali, a ostajajo še vedno ugodni in na dolgoročno vzdržni ravni.

Rast prihodkov od prodaje je v letu 2022 sledila dinamiki iz leta 2021

V letu 2022 so se nadaljevali pozitivni trendi pri prihodkih o prodaje, in sicer s podobno dinamiko kot v letu 2021. Čisti prihodki od prodaje so se povečali za 23,7 %, in sicer tako na domačem trgu (+21,6 %), kot tudi na trgu EU (+25,0 %). Najvišjo rast prihodkov od prodaje so gospodarske družbe dosegle na trgu izven EU (+29,8 %), na katerem so sicer ustvarile 11,4 % vseh realiziranih čistih prihodkov od prodaje. Ustvarjeni kosmati donos od poslovanja se je povečal za 23,2 %, na 144,84 milijarde EUR, poleg rasti prihodkov od prodaje pa je k rasti kosmatega donosa pomembno prispevalo tudi povečanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje, v manjšem obsegu pa tudi povečanje drugih poslovnih prihodkov (+9,3 %).

Rast stroškov energije močno presegla rast prihodkov, rast stroškov dela zaostajala

Poslovni odhodki so se povišali za 24,2 % in s tem za 0,5 odstotne točke presegli rast čistih prihodkov od prodaje (+23,7 %). Stroški blaga, materiala in storitev so se povečali za 27,8 %. Najbolj, za kar 60,6 % so se povečali stroški energije - v absolutnem znesku to pomeni povečanje za 1,42 milijarde EUR. Delež stroškov energije v čistih prihodkih od prodaje se je povečal iz 2,1 na 2,7 % in pomembno prispeval k znižanju EBIT marže.

V letu 2022 se je nadaljevala rast stroškov dela (+11,1 %), a je podobno kot prejšnja leta, bistveno zaostala za rastjo čistih prihodkov od prodaje. Rast stroškov dela je bila tako posledica povečanja števila zaposlenih (+3,7 %) kot tudi povečanja povprečne plače na zaposlenega (+6,8 %). 

Odpisi vrednosti so se povečali za 3,0 %, in sicer zaradi povečanja amortizacije (+6,4 %) in prevrednotevalnih poslovnih odhodkov pri obratnih sredstvih (+22,4 %), ob večjem znižanju prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih (-45,5 %).

Povečanje dobička iz poslovanja, znižanje marže

Neto dobiček iz poslovanja (EBIT), izračunan kot razlika med dobičkom iz poslovanja in izgubo iz poslovanja, se je v letu 2022 glede na leto 2021 povečal za zmernih 5,4 %. EBIT marža se je glede na leto 2021 znižala za več kot 0,8 odstotne točke in je znašala 4,7 %. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) izračunan kot vsota neto dobička iz poslovanja in odpisov vrednosti se je povečal za 4,3 %. EBITDA marža je znašala 8,5 % in se je glede na leto 2021 znižala za več kot 1,5 odstotne točke.

Bistveno izboljšanje rezultata iz financiranja

Rezultat iz financiranja je bil tudi v letu 2022 pozitiven v višini 533,6 milijonov EUR, kar predstavlja kar 61,0 % povečanje glede na leto 2021. Finančni prihodki so se zvišali za 36,2 %, predvsem zaradi povečanja finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev (+90,9 %) in finančnih prihodkov iz deležev (+28,8%).

Finančni odhodki so se povečali za 28,6 %, in sicer predvsem zaradi povečanja finančnih odhodkov iz finančnih obveznosti (+23,4 %) in finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti (+62,2 %). Finančni odhodki za obresti so se v skladu z rastjo tržnih obrestnih mer povečali za 9,0 %.  

Ugodni kazalniki zadolženosti, povečanje likvidnostnih rezerv

Finančne obveznosti gospodarskih družb so se v letu 2022, glede na leto 2021, povišale za 10,0 %. Finančne obveznosti do bank so se povečale za 1,13 milijarde EUR oziroma za 8,8 %. Denarna sredstva na računih gospodarskih družb so se povečala za 13,7 % in so konec leta 2022 znašala 10,76 milijarde EUR.

Delež lastniškega kapitala v obveznostih do virov sredstev je konec leta 2022 dosegel 48,9 %, razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom (D/E) pa 51,8 %. Razmerje med bruto finančnimi obveznostmi in denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA) je konec leta 2022 znašalo 2,7, v kolikor od bruto finančnih obveznosti odštejemo denarna sredstva, je razmerje med neto finančnimi obveznostmi in EBITDA znašalo 1,8. Kazalniki zadolženost slovenskih gospodarskih družb so se glede na leto 2021 rahlo poslabšali, a ostajajo še vedno ugodni in na dolgoročno vzdržni ravni.

Povečanje čistega dobička, ROE še vedno visok

Z vidika dobičkonosnosti je bilo leto 2022 uspešno, saj so gospodarske družbe ustvarile 6,09 milijarde EUR neto čistega dobička, kar je 7,2 % več kot v letu 2021. Donosnost lastniškega kapitala (ROE) se je znižala, a še vedno dosegla visokih 10,1 %.

Ocenjena verjetnost neplačila in pripis bonitetnih ocen S.BON za leto 2023

Ugodni trendi pri poslovanju podjetij so se odrazili tudi pri znižanju kreditnega tveganja. Povprečna napovedana verjetnost neplačila za leto 2022 za vse slovenske gospodarske družbe, se je že drugo leto zapored znižala in je dosegla najnižjo raven v zadnjih sedmih letih.

Povprečna bonitetna ocena pripisana gospodarskim družbam v posameznem oddelku se je na podlagi letnih poročil za leto 2022, glede na leto 2021, najbolj izboljšala v dejavnosti pridobivanje rud (oddelek 7), v dejavnosti proizvodnja koksa in naftnih derivatov (oddelek 19), v dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti (oddelek 79), v dejavnosti ravnanje z odplakami (oddelek 37) in v dejavnosti prirejanja iger na srečo (oddelek 92).

Najbolj se je poprečna bonitetna ocena poslabšala v dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov (oddelek 65), v dejavnosti proizvodnja farmacevtskih surovin (oddelek 21), dejavnosti javne uprave in obrambe (oddelek 84), v pomožni dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve (oddelek 66) in v dejavnosti veterinarstvo (oddelek 75).

Nadpovprečen delež boljše ocenjenih gospodarskih družb

Po deležu boljše ocenjenih gospodarskih družb (bonitetne ocene od SB1 do vključno SB4) izstopajo gospodarske družbe, ki imajo kot glavno dejavnost poslovanja opredeljeno dejavnost zdravstvo (oddelek 86) ter pravno in računovodsko dejavnost (oddelek 69). V navedenih dejavnostih delež boljše ocenjenih družb presega 75 %. Z deležem boljše ocenjenih gospodarskih družb na intervalu med 70 % in 75 % sledijo dejavnost javne uprave in obrambe (oddelek 84), veterinarstvo (oddelek 75) in socialno varstvo z nastanitvijo (oddelek 87).

Med 65 % in 70 % boljših bonitetnih ocen je pripisano gospodarskim družbam iz dejavnosti ravnanje z odplakami (oddelek 37), druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (oddelek 32), zaposlovalne dejavnosti (oddelek 78) ter dejavnosti računalniško programiranje in svetovanje (oddelek 62).

Pri gospodarskih družbah, katerih glavna dejavnost je ena izmed zgoraj navedenih dejavnosti, pričakujemo v letu 2023 bistveno manjšo pojavnost plačilne nesposobnosti od povprečja slovenskega gospodarstva.

Nadpovprečen delež slabše ocenjenih gospodarskih družb

Po deležu slabše ocenjenih gospodarskih družb (bonitetne ocene od vključno SB8 do SB10) izstopajo dejavnosti storitve za rudarstvo (oddelek 09), zračni promet (oddelek 51) in pridobivanje rud (oddelek 07). Pri navedenih dejavnostih je delež slabše ocenjenih gospodarskih družb (od SB8 do SB10) višji od 30 %.

Z deležem slabše ocenjenih gospodarskih družb na intervalu med 25 % in 30 % sledijo dejavnost vodni promet (oddelek 50), proizvodnja drugih vozil in plovil (oddelek 30), dejavnost finančnih storitev razen zavarovalništva in pokojninskih skladov (oddelek 64) ter dejavnost strežbe jedi in pijač (oddelek 56).

Pri gospodarskih družbah, katerih glavna dejavnost je ena izmed zgoraj navedenih dejavnosti, pričakujemo v letu 2022 bistveno večjo pojavnost plačilne nesposobnosti kot to velja za povprečje slovenskega gospodarstva.