PRIJAVA

 

LOKALNA PRIJAVA

Registrirani uporabniki




Še niste uporabnik? Registrirajte se.

CENTRALNA PRIJAVA - SI-PASS

Registrirani uporabniki



O prijavi prek SI-PASS

Pogosta vprašanja

Centralna prijava deluje za registrirane uporabnike SI-PASS iz Slovenije in drugih držav EU s podprto eIDAS avtentikacijo.

Še niste uporabnik SI-PASS? Registrirajte se.

Bonitete S.BON AJPES

Bonitete gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov

Dodatne informacije:

anmhsdsd?`iodr-rh

01 / 583 33 08

02 / 235 25 27


Poslovanje gospodarskih družb v letu 2019 in pripis bonitetnih ocen S.BON za leto 2020

Poslovanje slovenskih gospodarskih družb je bilo v letu 2019 uspešno, povečale so število zaposlenih, povprečno mesečno plačo, čiste prihodke od prodaje, dobiček iz poslovanja in čisti dobiček. K povečanju prihodkov od prodaje je, podobno kot v preteklih letih, najbolj prispeval izvoz, rast na domačem trgu pa je bila skromnejša. Dinamika poslovnih odhodkov je sledila dinamiki čistih prihodkov od prodaje, z nadpovprečnimi rastmi so, podobno kot v preteklem obdobju, izstopali predvsem stroški energije, stroški transportnih storitev in stroški dela. Stopnja rasti EBIT in EBITDA je presegla stopnjo rasti čistih prihodkov od prodaje, tako da sta se EBIT in EBITDA marži rahlo povišali.  

Ugodna gibanja na finančnih trgih so se odrazila v pomembnem izboljšanju rezultata iz financiranja, pri čemer je boljši rezultat predvsem posledica znižanja finančnih odhodkov iz oslabitev in odpisov finančnih naložb ter povečanja finančnih prihodkov iz deležev. Neto čisti dobiček poslovnega leta se je povečal za 9,8%, donosnost lastniškega kapitala je znašala 10,6%.

Rast prihodkov od prodaje, najbolj na trgu EU

Čisti prihodki od prodaje gospodarskih družb so se v letu 2019 povečali za 4,1%, kar kaže na to, da se dinamika rasti upočasnjuje. Rast čistih prihodkov od podaje na domačem trgu je zaostajala (+2,2%), nadpovprečna pa je bila rast prihodkov na trgu izven EU (+11,7%) in na trgu EU (+5,9%).

Povečanje stroškov transportnih storitev, energije in dela

Poslovni odhodki so se povečali za 4,1% in s tem dosegli enako stopnjo rasti kot čisti prihodki od prodaje. Stroški blaga, materiala in storitev so se povečali za 2,7%, med njimi so se tako kot v preteklem obdobju, tudi v letu 2019, najbolj povečali stroški transportnih storitev (+6,0%) in stroški energije (+4,5%).

V letu 2019 se je nadaljevala visoka rast stroškov dela (+9,1%), ki je bistveno presegla stopnjo rasti čistih prihodkov od prodaje. Rast stroškov dela je posledica povečanja števila zaposlenih (+4,7%) in povečanja povprečne mesečne plače na zaposlenega (+3,5%).

Odpisi vrednosti so se povečali za 15,4%, in sicer na račun povečanja amortizacije (+15,1%) in prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih (+41,9%).

Povečanje dobička iz poslovanja in EBITDA marže

Neto dobiček iz poslovanja (EBIT), izračunan kot razlika med dobičkom iz poslovanja in izgubo iz poslovanja, se je v letu 2019 povečal za 6,0% in je presegel stopnjo rasti čistih prihodkov od prodaje (+4,1%), zato se je EBIT marža povečala na 4,92%. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) izračunan kot vsota neto dobička iz poslovanja in amortizacije se je, predvsem zaradi visoke rasti amortizacije (+15,1%), povečal za 9,9%, EBITDA marža pa je znašala 8,98%.

Bistveno povečanje pozitivnega rezultata iz financiranja

Trend znižanja finančnih odhodkov iz preteklih let se je nadaljeval tudi v letu 2019 – finančni odhodki so se znižali za 8,7%, in sicer najbolj na račun znižanja finančnih odhodkov iz oslabitve in odpisov finančnih naložb (-38,2%). Finančni odhodki za obresti so se znižali za 2,8%, pri čemer so se finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank, znižali za 5,8%, povečali pa so se finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini (+24,0%).

Ugodne razmere na finančnih trgih in pri poslovanju podjetij so se odrazile v povečanju finančnih prihodkov (+14,7%), in sicer predvsem na račun povečanja finančnih prihodkov iz deležev (+28,9%).

Slovenske gospodarske družbe so v letu 2019 dosegle pozitiven rezultat iz financiranja v višini 432,4 mio EUR, kar pomeni 220,1% povečanje glede na leto 2018.

Zadolženost ostaja na vzdržni ravni, finančne obveznosti do bank stagnirajo

Finančne obveznosti gospodarskih družb so se v letu 2019 povečale za 10,1%, in sicer predvsem na račun povečanja drugih finančnih obveznosti (+29,3%) in finančnih obveznosti do družb v skupini (+9,3%). Finančne obveznosti do bank so ostale praktično nespremenjene – povečale so se za 0,3%.

Delež lastniškega kapitala v obveznostih do virov sredstev je konec leta 2019 dosegel 48,8%, razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom (D/E) pa 56,7%. Razmerje med bruto finančnimi obveznostmi in denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA) je konec leta 2019 znašalo 3,8, v kolikor od bruto finančnih obveznosti odštejemo denarna sredstva, je razmerje med neto finančnimi obveznostmi in EBITDA znašalo 2,9. Zadolženost slovenskih gospodarskih družb ostaja dolgoročno vzdržna.

Povečanje čistega dobička in ROE

Neto čisti dobiček poslovnega leta, izračunan kot razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo poslovnega leta, se je v letu 2019 glede na leto 2018 povečal za 9,8%.

Povečanje čistega dobička je predvsem posledica povečanja dobička iz poslovanja (EBIT) in doseženega pozitivnega rezultata iz financiranja. Donosnost lastniškega kapitala je v letu 2019 znašala 10,6%.

 

Povprečna napovedana verjetnost neplačila za leto 2020 za vse slovenske gospodarske družbe se je glede na preteklo leto znižala, kar je rezultat pozitivnih trendov pri poslovanju.

Pozitivni trendi pri poslovanju, ki so se odrazili v izboljšanju dejavnikov tveganja za nastop dogodka neplačila in s tem v nadpovprečnem znižanju verjetnosti za nastop dogodka neplačila v letu 2020, so najbolj intenzivno zaznani v dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (črka E). Sledijo finančne in zavarovalniške dejavnosti (črka K). Verjetnost neplačila se je nadpovprečno znižala tudi v dejavnosti strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (črka M) ter dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (črka G).

Negativni trendi pri poslovanju, ki so se odrazili v poslabšanju dejavnikov tveganja za nastop dogodka neplačila in s tem v povečanju verjetnosti za nastop dogodka neplačila v letu 2020, so najbolj intenzivno zaznani v dejavnosti kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (črka R) ter v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (črka D). Manj intenzivni, a še vedno nadpovprečno negativni trendi, so zaznani v dejavnosti gostinstvo (črka I) in dejavnosti prometa, skladiščenja in zvez (črka H). 

Nadpovprečen delež dobro ocenjenih družb

Po deležu dobrih bonitetnih ocen (ocene od SB1 do vključno SB4) izstopajo gospodarske družbe, ki imajo kot glavno dejavnost poslovanja opredeljeno pravno in računovodsko dejavnost (oddelek 69), dejavnost javne uprave in obrambe (oddelek 84) ter socialno varstvo z nastanitvijo (oddelek 87). V navedenih dejavnostih delež dobrih bonitetnih ocen presega 75%. Z deležem dobrih bonitetnih ocen na intervalu med 70% in 75% sledita dejavnost zdravstvo (oddelek 86) in dejavnost zaposlovalne dejavnosti (oddelek 78).

Med 65% in 70% dobrih bonitetnih ocen je pripisano gospodarskim družbam iz drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnosti (oddelek 32) in gospodarskim družbam z dejavnostjo veterinarstvo (oddelek 75), računalniško programiranje in svetovanje (oddelek 62), varovanje in poizvedovalne dejavnosti (oddelek 80) ter z dejavnostjo oskrbe stavb in okolice (oddelek 81).

Pri gospodarskih družbah, katerih glavna dejavnost je ena izmed zgoraj navedenih dejavnosti, pričakujemo v letu 2020 bistveno manjšo pojavnost plačilne nesposobnosti kot to velja za povprečje slovenskega gospodarstva.

Nadpovprečen delež slabo ocenjenih družb

Po deležu slabo ocenjenih gospodarskih družb (ocene od vključno SB8 do SB10) izstopajo dejavnosti zračni promet (oddelek 51), vodni promet (oddelek 50) in dejavnost finančnih storitev razen zavarovalništva in pokojninskih skladov (oddelek 64). Pri navedenih dejavnostih je delež slabih bonitetnih ocen (od SB8 do SB10) višji od 30%.

Z deležem slabih bonitetnih ocen na intervalu med 20% in 30% sledijo dejavnost proizvodnja drugih vozil in plovil (oddelek 30), dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti (oddelek 91), proizvodnja tekstilij (oddelek 14), dejavnost strežbe jedi in pijač (oddelek 56), proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (oddelek 15), gostinske nastanitvene dejavnosti (oddelek 55), ribištvo in gojenje vodnih organizmov (oddelek 03), proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov (oddelek 20) ter radijska in televizijska dejavnost (oddelek 60).

Pri gospodarskih družbah, katerih glavna dejavnost je ena izmed zgoraj navedenih dejavnosti, pričakujemo v letu 2020 bistveno večjo pojavnost plačilne nesposobnosti kot to velja za povprečje slovenskega gospodarstva.




OBVESTILO O UPORABI PIŠKOTKOV
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke. Nujne, ki omogočajo normalno delovanje strani, smo že naložili. Ker želimo spletno stran narediti za vas čim bolj uporabno, bomo veseli, da nam dovolite še, da naložimo analitične piškotke. Ali nam to dovolite?