PRIJAVA

 

Registrirani uporabniki

Bonitete S.BON AJPES

Bonitete gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov

Dodatne informacije:

anmhsdsd?`iodr-rh

01 / 583 33 08

02 / 235 25 27


Poslovanje gospodarskih družb v letu 2016  

Pozitivni trendi pri poslovanju gospodarskih družb iz preteklih let, so se nadaljevali tudi v letu 2016. Generator povečanja čistih prihodkov od prodaje je bil ponovno izvoz na trg EU, opazno pa se je povečala dinamika rasti domačega povpraševanja. Rast stroškov je, z izjemo stroškov dela, zaostajala za rastjo čistih prihodkov od prodaje, kar se je skupaj z znižanjem odpisov vrednosti zaradi močnega znižanja prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, odrazilo v velikem povečanju dobička iz poslovanja. Dinamika razdolževanja se je upočasnila, pozitivna gibanja na finančnih trgih pa so prispevala k pomembnemu izboljšanju rezultata iz financiranja. Posledično se je močno povečal ustvarjen čisti dobiček in donosnost kapitala.   

Nadaljevanje konjunkture na trgu EU in krepitev domačega povpraševanja

Čisti prihodki od prodaje gospodarskih družb so se v letu 2016 povečali za 4,6 %, v strukturi pa najbolj čisti prihodki od prodaje na trg EU, ki so se povečali za 7,4 %. Nadaljevanje konjunkture na glavnih izvoznih trgih EU je pozitivno vplivalo na rezultate poslovanja, po šibki dinamiki v preteklih letih pa se je opazneje okrepilo tudi domače povpraševanje, tako da so se čisti prihodki od prodaje na domačem trgu povečali za 3,8 %. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU so ostali na nivoju iz leta 2015.

Zaostajanje rasti stroškov za rastjo prihodkov; izjema stroški dela

Stopnja rasti stroškov blaga, materiala in storitev (+3,9 %) je za 0,7 odstotne točke zaostajala za rastjo čistih prihodkov od prodaje, in sicer predvsem na račun nadaljnjega znižanja stroškov energije (-1,2 %). Za več kot 7 % so se povečali stroški dela in povračila stroškov zaposlenim v zvezi z delom. S tem je rast stroškov dela že tretje leto zapored pomembno presegla stopnjo rasti čistih prihodkov od prodaje.

Bistveno znižanje odpisov vrednosti

V letu 2016 so se glede na leto 2015 bistveno znižali prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih (-64,0 %) in prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih (-21,0 %). Posledično so se skupni odpisi vrednosti znižali kar za 517 mio EUR in to kljub dejstvu, da se je  amortizacija povečala za 4,0 %. Znižanje odpisov kaže na izboljšanje razmer na trgu nepremičnin (znižanje odpisov opredmetenih osnovnih sredstev) in pri plačilni disciplini (znižanje odpisov obratnih sredstev).

Povečanje dobička iz poslovanja in EBIT marže

Zaostajanje rasti stroškov blaga, materiala in storitev za rastjo prihodkov in močno znižanje odpisov vrednosti, se je kljub visoki rasti stroškov dela odrazilo v povečanju neto dobička iz poslovanja (EBIT) za visokih 38,9 %. EBIT marža je znašala 4,71 %. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) izračunan kot EBIT povečan za amortizacijo se je povečal za 20,6 %, EBITDA marža je znašala 8,6 %.

Veliko znižanje finančnih odhodkov

Trend znižanja finančnih odhodkov iz leta 2015 se je v letu 2016 nadaljeval in postal še bolj izrazit. Finančni odhodki so se znižali za 20,2 %, in sicer tako zaradi znižanja finančnih odhodkov za obresti (-22,5 %) kakor tudi zaradi znižanja finančnih odhodkov iz oslabitev in odpisov finančnih naložb (-26,2 %). Ugodne razmere na finančnih trgih in nizke obrestne mere ter razdolževanje so pomembno prispevali k izboljšanju rezultata iz financiranja, ki je sicer še negativen, a se je glede na leto 2015 izboljšal za 480 mio EUR in prispeval svoj del k izboljšanju čiste dobičkonosnosti. 

Znižanje dinamike razdolževanja

V letu 2016 se je podobno kot v preteklih letih nadaljeval trend razdolževanja slovenskega gospodarstva, vendar so se finančne obveznosti znižale bistveno manj kot v letu 2015. Če je znižanje finančnih obveznosti v letu 2015 preseglo 2 mia EUR, so se le te v letu 2016 znižale le za 178,6 mio EUR. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da se je slovensko gospodarstvo približalo dolgoročno vzdržni ravni zadolženosti, s krepitvijo domačega povpraševanja in s tem pričakovano krepitvijo investicij, pa bi se trend zniževanja zadolženosti v letu 2017 po dolgem času lahko ustavil. Delež lastniškega kapitala v obveznostih do virov sredstev je konec leta 2016 dosegel 46,8 %, razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom (D/E) pa 63,0 %.

Razmerje med bruto finančnimi obveznostmi in denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA) je konec leta 2016 znašalo 3,8, v kolikor od bruto finančnih obveznosti odštejemo denarna sredstva, je razmerje med neto finančnimi obveznostmi in EBITDA znašalo 3,1, kar pomeni 17,6 % znižanje glede na konec leta 2015.

Skok čistega dobička in ROE

Neto čisti dobiček poslovnega leta se je v letu 2016 glede na leto 2015 povečal za 69,7%. Povečanje čistega dobička je predvsem posledica bistvenega povečanja dobička iz poslovanja, nekaj pa je k povečanju prispeval tudi boljši rezultat iz financiranja.

Donosnost lastniškega kapitala je v letu 2016 znašala solidnih 7,8 %, kar predstavlja pomembno izboljšanje glede na leto 2015.

Pozitivni trendi pri poslovanju, ki so se odrazili v izboljšanju dejavnikov tveganja za nastop dogodka neplačila (stečaj, prisilna poravnava, prisilna likvidacija) in s tem v večjem znižanju verjetnosti za nastop dogodka neplačila v letu 2017, so v povprečju najbolj intenzivno zaznani v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (črka K). Sledi dejavnost gostinstva (črka I) in dejavnost oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (črka E). Verjetnost neplačila se je nadpovprečno a manj intenzivno znižala tudi v dejavnosti promet in skladiščenje (črka H) ter v drugih dejavnostih (črka S). 

Izrazito negativni trendi pri poslovanju, ki so se odrazili v poslabšanju dejavnikov tveganja za nastop dogodka neplačila in s tem v večjem povečanju verjetnosti za nastop dogodka neplačila v letu 2017, so v povprečju najbolj intenzivno zaznani v dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti (črka O) ter v dejavnosti kmetijstvo, lov in nabiralništvo (črka A). Manj intenzivni, a še vedno nadpovprečno negativni trendi, so zaznani v dejavnostih kulturne razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (črka R) ter oskrba z električno energijo, plinom in paro (črka D).

Nadpovprečen delež dobro ocenjenih družb

Po deležu dobrih bonitetnih ocen (ocene od SB1 do vključno SB4) izstopajo gospodarske družbe, ki imajo kot glavno dejavnost poslovanja opredeljeno dejavnost zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode (oddelek 36) z deležem višjim od 80 %. Z deležem višjim od 75 % sledijo pravne in računovodske dejavnosti (oddelek 69), dejavnost socialno varstvo z nastanitvijo (oddelek 87), ravnanje z odplakami (oddelek 37) in dejavnost zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov (oddelek 65). Z deležem dobrih bonitetnih ocen na intervalu med 70 % in 75 % sledijo gospodarske družbe z dejavnostjo proizvodnja koksa in naftnih derivatov (oddelek 19), zdravstvo (oddelek 86), dejavnost javne uprave in obrambe (oddelek 84), varovanje in poizvedovalne dejavnosti (oddelek 80) ter druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (oddelek 32).

Pri gospodarskih družbah, katerih osnovna dejavnost je ena izmed zgoraj navedenih dejavnosti, pričakujemo v letu 2017 bistveno manjšo pojavnost insolventnosti kot to velja za povprečje slovenskega gospodarstva.

Nadpovprečen delež slabo ocenjenih družb

Po deležu slabo ocenjenih gospodarskih družb (ocene od vključno SB8 do SB10) izstopajo dejavnosti proizvodnja tekstilij (oddelek 14), proizvodnja drugih vozil in plovil (oddelek 30) in zračni promet (oddelek 51). Pri vseh treh dejavnostih je delež slabih bonitetnih ocen višji od 40 %. Z deležem slabih bonitetnih ocen na intervalu med 35 % in 40 % sledita dejavnosti proizvodnja pohištva (oddelek 31) ter proizvodnja usnja, usnjenih in podobnih izdelkov (oddelek 15). S približno 30 % deležem slabih bonitetnih ocen sledijo dejavnosti proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (oddelek 29), proizvodnja oblačil (oddelek 13) in gradnja stavb (oddelek 41). Več kot četrtini gospodarskih družb je slaba bonitetna ocena pripisana v dejavnosti proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (oddelek 23), dejavnosti finančnih storitev razen zavarovalništva in pokojninskih skladov (oddelek 64) ter dejavnostih proizvodnja kovin (oddelek 24), proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (oddelek 17) in obdelava in predelava lesa (oddelek 16).

Pri gospodarskih družbah, katerih osnovna dejavnost je ena izmed zgoraj navedenih dejavnosti, pričakujemo v letu 2017 bistveno večjo pojavnost insolventnosti kot to velja za povprečje slovenskega gospodarstva.




OBVESTILO O UPORABI PIŠKOTKOV
Spletni portal uporablja piškotke za izboljšanje delovanja spletnih storitev. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?