PRIJAVA

 

Registrirani uporabniki

Bonitete S.BON AJPES

Bonitete gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov

Dodatne informacije:

anmhsdsd?`iodr-rh

01 / 583 33 08

02 / 235 25 27


Poslovanje gospodarskih družb v letu 2017  

Slovenske gospodarske družbe so v letu 2017 poslovale dobro, povečale so število zaposlenih, prihodke, neto dodano vrednost in neto čisti dobiček. K povečanju prihodkov je najbolj prispeval izvoz na trg EU. Dinamika poslovnih odhodkov je sledila dinamiki čistih prihodkov od prodaje, iz česar je mogoče sklepati, da so se podjetja v konjukturi manj osredotočala na stroškovno učinkovitost in bolj na rast obsega poslovanja. Rast EBIT in EBITDA je zaostala za rastjo prihodkov, tako da sta se EBIT in EBITDA marži znižali. Ugodne razmere na finančnih trgih in nizke obrestne mere so prispevali k nadaljnjem izboljšanju rezultata iz financiranja. Neto čisti dobiček poslovnega leta se je povečal za 15,1 %, tako da je donosnost lastniškega kapitala znašala 8,3 %.

 

Visoka rast prihodkov, v ospredju izvoz

Čisti prihodki od prodaje gospodarskih družb so se v letu 2017 povečali za 13,4 %. K povečanju prihodkov je najbolj prispevalo povečanje čistih prihodkov od prodaje na trgu EU, kjer je bila dosežena 19,4 % rast. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU so se povečali za 15,8 %. Gospodarski optimizem in rast plač sta prispevala tudi k izboljšanju domačega povpraševanja, tako da so gospodarske družbe na domačem trgu dosegle 11,2 % rast čistih prihodkov od prodaje proizvodov in storitev.

 

Rast poslovnih odhodkov sledila rasti prihodkov

Poslovni odhodki so se povečali za 13,4% in s tem dosegli enako stopnjo rasti kot čisti prihodki od prodaje. V okviru poslovnih odhodkov so se najbolj povečali stroški blaga, materiala in storitev (+15,0 %), in sicer predvsem na račun povečanja stroškov materiala (+16,5 %) in drugih stroškov storitev (+15,3 %). V konjukturi so se podjetja manj osredotočala na stroškovno učinkovitost in bolj na rast obsega poslovanja. Stroški dela so se povečali za 8,2 %, odpisi vrednosti pa za 4,5 %. V okviru odpisov vrednosti je opazno 27,7 % povečanje prevrednotevalnih poslovnih odhodkov pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih. 

 

Povečanje dobička iz poslovanja (EBIT), znižanje marže

Neto dobiček iz poslovanja (EBIT) se je v letu 2017 povečal za 10,5 %. Ker je rast EBIT zaostajala za rastjo čistih prihodkov od prodaje, se je EBIT marža znižala na 4,69 %. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) izračunan kot EBIT povečan za amortizacijo se je povečal za 8,1 %, EBITDA marža se je znižala in je znašala 8,36 %.

 

Nadaljnje izboljšanje rezultata iz financiranja

Trend znižanja finančnih odhodkov iz preteklih let se je nadaljeval tudi v letu 2017 – finančni odhodki so se znižali za 20,1 %, in sicer najbolj na račun znižanja finančnih odhodkov iz oslabitve in odpisov finančnih naložb (-41,3 %). Finančni odhodki iz finančnih obveznosti so se znižali za 10,2 %, v okviru teh finančni odhodki za obresti za 12,5 %. Ugodne razmere na finančnih trgih in nizke obrestne mere so pomembno prispevali k izboljšanju rezultata iz financiranja, ki se je v letu 2017 glede na leto 2016 izboljšal za 184,4 mio EUR.

 

Zadolženost na dolgoročno vzdržni ravni

 

Po večletnem obdobju zniževanja finančnih obveznosti so se te v letu 2017 zopet povečale, in sicer za 1,4 %. Ocenjujemo, da je slovensko gospodarstvo pri trenutnih rezultatih iz poslovanja doseglo dolgoročno vzdržno raven finančnih obveznosti.

 

Delež lastniškega kapitala v obveznostih do virov sredstev je konec leta 2017 dosegel 47,7 %, razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom (D/E) pa 58,7 %. Razmerje med bruto finančnimi obveznostmi in denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA) je konec leta 2017 znašalo 3,49, v kolikor od bruto finančnih obveznosti odštejemo denarna sredstva, je razmerje med neto finančnimi obveznostmi in EBITDA znašalo 2,75, kar pomeni 8,5 % znižanje glede na konec leta 2016. S tem se je kazalnik prvič po dolgem času znižal pod 3-kratnik.

      

Povečanje čistega dobička in ROE

 

Neto čisti dobiček poslovnega leta, izračunan kot razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo poslovnega leta, se je v letu 2017 glede na leto 2016 povečal za 15,1 %. Povečanje čistega dobička je predvsem posledica povečanja dobička iz poslovanja (EBIT), nekaj pa je k povečanju prispeval tudi boljši rezultat iz financiranja. Donosnost lastniškega kapitala je v letu 2017 znašala dobrih 8,3 %.

Pozitivni trendi pri poslovanju, ki so se odrazili v izboljšanju dejavnikov tveganja za nastop dogodka neplačila in s tem v večjem znižanju verjetnosti za nastop dogodka neplačila v letu 2018, so v povprečju najbolj intenzivno zaznani pri informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (črka J). Sledi dejavnost oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (črka E). Verjetnost neplačila se je nadpovprečno znižala tudi v dejavnosti poslovanje z nepremičninami (črka L), dejavnosti oskrba za električno energijo, plinom in paro (črka D) ter dejavnosti promet, skladiščenje in zveze (črka H). 

Negativni trendi pri poslovanju, ki so se odrazili v poslabšanju dejavnikov tveganja za nastop dogodka neplačila in s tem v večjem povečanju verjetnosti za nastop dogodka neplačila v letu 2018, so v povprečju najbolj intenzivno zaznani v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (črka Q) in dejavnosti izobraževanje (črka P). V dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (črka Q) je tveganje sicer še vedno bistveno nižje kot v povprečju velja za slovensko gospodarstvo, opazen pa je negativen trend oziroma povečanje tveganja. Manj intenzivni, a še vedno nadpovprečno negativni trendi, so zaznani v dejavnostih gostinstvo (črka I) ter finančne in zavarovalniške dejavnosti (črka K).

Nadpovprečen delež dobro ocenjenih družb

Po deležu dobrih bonitetnih ocen (ocene od SB1 do vključno SB4) izstopajo gospodarske družbe, ki imajo kot glavno dejavnost poslovanja opredeljeno pravno in računovodsko dejavnost (oddelek 69), socialno varstvo z nastanitvijo (oddelek 87), in zdravstvo (oddelek 86). V navedenih dejavnostih delež dobrih bonitetnih ocen presega 75 %. Z deležem dobrih bonitetnih ocen na intervalu med 65 % in 75 % sledijo gospodarske družbe z dejavnostjo zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov (oddelek 65), dejavnostjo ravnanje z odplakami (oddelek 37), dejavnostjo zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode (oddelek 36), dejavnostjo računalniško programiranje in svetovanje (oddelek 62) ter dejavnostjo druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (oddelek 32). 

Pri gospodarskih družbah, katerih osnovna dejavnost je ena izmed zgoraj navedenih dejavnosti, pričakujemo v letu 2018 bistveno manjšo pojavnost insolventnosti kot to velja za povprečje slovenskega gospodarstva.

 

Nadpovprečen delež slabo ocenjenih družb

Po deležu slabo ocenjenih gospodarskih družb (ocene od vključno SB8 do SB10) izstopajo dejavnosti zračni promet (oddelek 51), storitve za rudarstvo (oddelek 09), proizvodnja drugih vozil in plovil (oddelek 30) in dejavnosti finančnih storitev razen zavarovalništva in pokojninskih skladov (oddelek 64). Pri navedenih dejavnostih je delež slabih bonitetnih ocen (od SB8 do SB10) višji od 30 %. Z deležem slabih bonitetnih ocen na intervalu med 20 % in 25 % sledijo dejavnost strežbe jedi in pijač (oddelek 56), radijska in televizijska dejavnost (oddelek 60), proizvodnja tekstilij (oddelek 14), kmetijska proizvodnja in lov ter z njimi povezane storitve (oddelek 1) ter ribištvo in gojenje vodnih organizmov (oddelek 3).

Pri gospodarskih družbah, katerih osnovna dejavnost je ena izmed zgoraj navedenih dejavnosti, pričakujemo v letu 2018 bistveno večjo pojavnost insolventnosti kot to velja za povprečje slovenskega gospodarstva.




OBVESTILO O UPORABI PIŠKOTKOV
Spletni portal uporablja piškotke za izboljšanje delovanja spletnih storitev. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?