Na vsebino

Bonitete S.BON AJPES

Bonitete gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov

Dodatne informacije:

anmhsdsd?`iodr-rh

01 / 583 33 08

02 / 235 25 27


Poslovanje gospodarskih družb v letu 2020 in pripis bonitetnih ocen S.BON za leto 2021 

Poslovanje slovenskih gospodarskih družb je v letu 2020 zaznamovala pandemija Covid-19 in s tem povezana zaustavitev gospodarske aktivnosti ter omejitve pri mednarodnih blagovnih tokovih. Čisti prihodki od prodaje so se pomembno znižali, najbolj na trgu EU. Zaradi sprejetih interventnih ukrepov so se pomembno povečale subvencije, dotacije, regresi in kompenzacije.

Dinamika znižanja poslovnih odhodkov je zaostajala za znižanjem prihodkov in kosmatega donosa od poslovanja, nadpovprečno so se znižali stroški materiala in stroški energije. Stroški dela so se povečali kljub znižanju števila zaposlenih. Bistveno so se povečali prevrednotovalni poslovni odhodki, in sicer tako pri osnovnih sredstvih kot tudi pri obratnih sredstvih. Dobičkonosnost poslovanja se je pomembno znižala.

Rezultat iz financiranja je bil, po več pozitivnih letih, spet negativen. Močno so se znižali finančni prihodki iz deležev, kar je mogoče pripisati manj izplačanim dividendam zaradi omejitev določenih v interventnih ukrepih. Hkrati so se bistveno povečali finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb. Zadolženost se je znižala, podjetja so povečala likvidne rezerve v obliki denarnih sredstev.

Pandemija znižala prihodke od prodaje, najbolj na trgu EU

Čisti prihodki od prodaje gospodarskih družb so se v letu 2020, glede na leto 2019, znižali za 6,2 %. Ustavitev gospodarske aktivnosti je bolj kot na prihodke od prodaje realizirane na domačem trgu (-5,9 %) vplivala na znižanje prihodkov od prodaje na trgu EU (-8,2 %). Prihodki od prodaje na trgu izven EU so se znižali le za 1,2 %. Zaradi ukrepov povezanih s pandemijo, so gospodarske družbe izkazale veliko povečanje subvencij, dotacij, regresov, kompenzacij in drugih prihodkov, ki so povezani s poslovnimi učinki (povečanje za 827,2 mio EUR oziroma 157,0 %). Posledično se je kosmati donos od poslovanja znižal le za 5,5 %.

Znižanje stroškov energije in materiala, povečanje stroškov dela in odpisov vrednosti

Poslovni odhodki so se znižali za 4,7 % - dinamika znižanja je zaostajala za znižanjem prihodkov od prodaje in kosmatega donosa od poslovanja, kar se je odrazilo v znižanju dobičkonosnosti poslovanja. Stroški blaga, materiala in storitev so se znižali za 7,2 %, med njimi najbolj stroški energije (-10,0 %) in materiala (-9,0 %).

Tudi v letu 2020 so gospodarske družbe povečale stroške dela (+3,2 %), vendar z nižjo dinamiko kot v preteklih letih. Rast stroškov dela je posledica dviga stroškov plač (+2,4 %) ob znižanju števila zaposlenih (-0,7 %) ter povečanja drugih stroškov dela (+9,2 %).

Odpisi vrednosti so se povečali za 9,4 %, in sicer na račun povečanja amortizacije (+5,4 %), predvsem pa na račun prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih (+51,8 %) ter prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri obratnih sredstvih (+15,8 %).

Znižanje dobička iz poslovanja in EBITDA marže

Neto dobiček iz poslovanja (EBIT), izračunan kot razlika med dobičkom iz poslovanja in izgubo iz poslovanja, se je v letu 2020 glede na leto 2019 znižal za 20,3 %. EBIT marža se je znižala na 4,18 %. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) izračunan kot vsota neto dobička iz poslovanja in amortizacije se je prav tako znižal, in sicer za 8,7 %. EBITDA marža je znašala 8,73 %.

Manj finančnih prihodkov iz deležev, povečanje odhodkov iz oslabitev in odpisov 

Rezultat iz financiranja je bil v letu 2020, po več pozitivnih letih, negativen (-418,8 mio EUR). Finančni prihodki so se znižali za 24,7 %, predvsem na račun manjših prihodkih iz deležev (-37,6 %). Zaradi omejitev povezanih z interventnimi ukrepi so družbe izplačale manj dividend kot v preteklih letih – to predvsem velja za finančne prihodke iz deležev v družbah v skupini (-41,3 %) in finančne prihodke iz deležev v pridruženih družbah (-47,0 %).  

Finančni odhodki so se povečali za 39,3 %, in sicer predvsem na račun finančnih odhodkov iz oslabitve in odpisov finančnih naložb (povečanje za 402,2 mio EUR oziroma 185,0 %). Finančni odhodki iz finančnih obveznosti so se znižali za 9,3 %, finančni odhodki iz poslovnih obveznosti pa povečali za 45,6 %.

Znižanje finančnih obveznosti, povečanje denarnih rezerv

Finančne obveznosti gospodarskih družb so se v letu 2020, glede na leto 2019, znižale za 2,0 %, in sicer predvsem na račun znižanja finančnih obveznosti do družb v skupini (-3,6 %) in finančnih obveznosti do bank (-3,5 %). Denarna sredstva na računih gospodarskih družb so se povečala za 26,2 % in so konec leta 2020 znašala že 8,23 mia EUR.

Delež lastniškega kapitala v obveznostih do virov sredstev je konec leta 2020 dosegel 49,9 %, razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom (D/E) pa 53,1 %. Razmerje med bruto finančnimi obveznostmi in denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA) je konec leta 2020 znašalo 3,7, v kolikor od bruto finančnih obveznosti odštejemo denarna sredstva, je razmerje med neto finančnimi obveznostmi in EBITDA znašalo 2,6. Zadolženost slovenskih gospodarskih družb se je znižala in ostaja dolgoročno vzdržna.     

Zmanjšanje čistega dobička in ROE

Kljub pandemiji so slovenske gospodarske družbe leto zaključile z neto čistim dobičkom v višini 2,81 mio EUR. Neto čisti dobiček poslovnega leta, izračunan kot razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo poslovnega leta, se je v letu 2020 glede na leto 2019 znižal za 38,1 %. Donosnost lastniškega kapitala je v letu 2020 znašala 6,4 %.

 

Povprečna napovedana verjetnost neplačila za leto 2021 za vse slovenske gospodarske družbe, se je glede na preteklo leto povišala, kar je odraz povečanja kreditnih tveganj zaradi pandemije. Pandemija ni imela enakega vpliva na vsa podjetja, zato se je povečala diferenciacija med dobrimi in slabimi podjetji z vidika kreditnega tveganja.

Pozitivni trendi pri poslovanju, ki so se odrazili v izboljšanju dejavnikov tveganja za nastop dogodka neplačila in s tem v nadpovprečnem znižanju verjetnosti za nastop dogodka neplačila v letu 2021, so najbolj intenzivno zaznani v dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti (črka O) ter dejavnosti rudarstvo (črka B). Sledi dejavnost oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (črka E). Verjetnost neplačila se je nadpovprečno znižala tudi v dejavnosti poslovanje z nepremičninami (črka L).

Negativni trendi pri poslovanju, ki so se odrazili v poslabšanju dejavnikov tveganja za nastop dogodka neplačila in s tem v nadpovprečnem povečanju verjetnosti za nastop dogodka neplačila v letu 2021, so najbolj intenzivno zaznani v dejavnosti promet, skladiščenje in zveze (črka H) ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (črka N). Manj intenzivni, a še vedno nadpovprečno negativni trendi, so zaznani v dejavnosti kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (črka R) in dejavnosti kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo (črka A). 

Nadpovprečen delež dobro ocenjenih družb

Po deležu dobrih bonitetnih ocen (ocene od SB1 do vključno SB4) izstopajo gospodarske družbe, ki imajo kot glavno dejavnost poslovanja opredeljeno pravno in računovodsko dejavnost (oddelek 69) ter dejavnost javne uprave in obrambe (oddelek 84). V navedenih dejavnostih delež dobrih bonitetnih ocen presega 75 %. Z deležem dobrih bonitetnih ocen na intervalu med 70 % in 75 % sledijo dejavnosti veterinarstvo (oddelek 75), zdravstvo (oddelek 86), ravnanje z odplakami (oddelek 37), proizvodnja farmacevtskih surovin (oddelek 21) in zaposlovalne dejavnosti (oddelek 78).

Med 65 % in 70 % dobrih bonitetnih ocen je pripisano gospodarskim družbam iz dejavnosti socialno varstvo z nastanitvijo (oddelek 87), drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnosti (oddelek 32), dejavnosti računalniško programiranje in svetovanje (oddelek 62), varovanje in poizvedovalne dejavnosti (oddelek 80) ter iz dejavnosti oskrbe stavb in okolice (oddelek 81).

Pri gospodarskih družbah, katerih glavna dejavnost je ena izmed zgoraj navedenih dejavnosti, pričakujemo v letu 2021 bistveno manjšo pojavnost plačilne nesposobnosti kot to velja za povprečje slovenskega gospodarstva.

Nadpovprečen delež slabo ocenjenih družb

Po deležu slabo ocenjenih gospodarskih družb (ocene od vključno SB8 do SB10) izstopajo dejavnost finančnih storitev razen zavarovalništva in pokojninskih skladov (oddelek 64), dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti (oddelek 91) ter dejavnost strežbe jedi in pijač (oddelek 56). Pri navedenih dejavnostih je delež slabih bonitetnih ocen (od SB8 do SB10) višji od 30 %.

Z deležem slabih bonitetnih ocen na intervalu med 20 % in 30 % sledijo poštna in kurirska dejavnost (oddelek 53), zračni promet (oddelek 51), vodni promet (oddelek 50), dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti (oddelek 79), proizvodnja tekstilij (oddelek 14), športne in druge dejavnosti za prosti čas (oddelek 93), proizvodnja drugih vozil in plovil (oddelek 30), gostinske nastanitvene dejavnosti (oddelek 55), proizvodnja živil (oddelek 10), kulturne in razvedrilne dejavnosti (oddelek 90), proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (oddelek 29) ter proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov (oddelek 20).

Pri gospodarskih družbah, katerih glavna dejavnost je ena izmed zgoraj navedenih dejavnosti, pričakujemo v letu 2021 bistveno večjo pojavnost plačilne nesposobnosti kot to velja za povprečje slovenskega gospodarstva.




OBVESTILO O UPORABI PIŠKOTKOV
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke. Nujne, ki omogočajo normalno delovanje strani, smo že naložili. Ker želimo spletno stran narediti za vas čim bolj uporabno, bomo veseli, da nam dovolite še, da naložimo analitične piškotke. Ali nam to dovolite?